Sodnica Andrijana Ahačič je danes zaslišala še več prič, ki bi lahko razjasnile, kako je prišlo do nesreče, v kateri se je poškodovalo 34 ljudi, od tega sedem težje. Različni strokovnjaki so znova podali drugačna mnenja o tem, ali bi lahko oba vlaka sočasno imela signal za prosto pot ali pa je Ponikvar kot strojevodja potniškega vlaka prevozil rdečo luč, kot trdi tožilka Anita Veternik.
Če bi res prevozil rdečo luč, bi se vlak začel zaradi tehnične varovalke samodejno ustavljati, kar pa se ni zgodilo, je poudaril Ponikvar.
Tožilstvo Ponikvarju očita storitev kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa. Kazenski zakonik pravi, da se, kdor s kršitvijo predpisov o varnosti železniškega prometa iz malomarnosti povzroči nesrečo, v kateri se kakšna oseba hudo telesno poškoduje, kaznuje z zaporom do petih let.
Ponikvar je že na predobravnavnem naroku, ko mu je tožilstvo za priznanje krivde ponudilo znižano, enoletno zaporno kazen, trdil, da je nedolžen. Kot je pojasnil v svojem zagovoru, sta na semaforju goreli rumena in zelena luč, kar pomeni "omejena hitrost, pričakuj prosto". Zato je ob 14.35, ki je bila predvidena ura odhoda vlaka, speljal.
Sojenje, na katerem obravnavajo tudi odškodninske zahteve poškodovanih v nesreči, se bo z zasliševanjem prič nadaljevalo po pravosodnih počitnicah 3. septembra.
Če bi res prevozil rdečo luč, bi se vlak začel zaradi tehnične varovalke samodejno ustavljati, kar pa se ni zgodilo, je poudaril Ponikvar. Tudi nekatere priče so povedale, da bi se v tovrstnem primeru moralo sprožiti avtomatsko zaviranje in bi nesreči lahko botrovala tehnična napaka. Druge priče pa medtem trdijo, da so vse naprave na vlaku delovale brezhibno in je šlo za človeško napako.
Ponikvarjev zagovornik Franc Rojko iz Odvetniške družbe Matoz je prepričan, da dejansko ni dokazov, da je Ponikvar prepeljal rdečo luč. V notranji preiskavi pa je bila sicer ugotovljena Ponikvarjeva krivda, vendar niti vsi člani preiskovalne komisije o njej niso prepričani.
