Škoda, ki jo je gozdovom prizadejala vremenska ujma, je tisočletna, je pred sejo vlade ocenil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Škoda je že v tem trenutku po njegovi oceni daleč presegla mejo 0,6 odstotka BDP, ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada.
Predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za obrambo Roman Jakič sta si ogledala razmere na Zaplani pri Vrhniki. Premierka je ob tem poudarila, da se bodo na vladi seznanili s stanjem po naravni nesreči. Vendar je po njenih besedah treba najprej razmere normalizirati, nato pa se lahko začnejo pogovori o ukrepih za sanacijo škode.
Z Elektra Ljubljana so sporočili, da je ponoči prišlo do dodatnih okvar na že popravljenem omrežju. Tako je trenutno brez napetosti 877 transformatorskih postaj, brez oskrbe z električno energijo pa je še vedno 31.000 odjemalcev.
Na Gorenjskem se nadaljuje lomljenje požledenelih dreves. Zato je prišlo do novih okvar na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska. Po tem ko je bilo v sredo brez elektrike okoli 1000 odjemalcev, je sedaj oskrba z električno energijo motena ali prekinjena pri 3500 odjemalcih.
Tudi na območju Elektra Celje se je povečalo število odjemalcev, ki nimajo zagotovljene dobave električne energije. Teh je bilo v sredo 2400, po zadnjih podatkih pa jih je okoli 3500. Največ težav zaradi izpada električne energije je v Šaleški in Savinjski dolini ter na Koroškem.
V družbi Elektro Primorska pojasnjujejo, da je na njihovem območju še vedno nekaj manj kot 4800 odjemalcev brez električne energije, največ med njimi na območjih Postojne, Cerknega, Idrije, Tolmina in Kobarida ter v krajih na Gori nad Ajdovščino. Poplavljene površine v vasi Bač na Ilirskobistriškem so se preko noči dodatno zmanjšale in trenutno ne predstavljajo večje grožnje za prebivalce.
Težave z zagotavljanjem električne energije so se znova nekoliko poslabšale na območju Elektra Maribor. Potem ko je bilo v sredo zvečer brez napajanja 3600 odjemalcev, jih je sedaj nekaj več kot 6000. Na območju severovzhodne Slovenije je namreč brez napajanja še vedno 239 transformatorskih postaj.
Železniški promet v državi se počasi normalizira. Predvsem zaradi nadomestnih avtobusnih prevozov in nadomestnih dizelskih vlakov je na določenih odsekih še možna zamuda. Na Avtobusni postaji Ljubljana pa ne beležijo zamud, ki bi bile posledica vremenskih razmer.
Vremenska ujma je najbolj prizadela železniško progo med Ljubljano in Koprom, zato se na Slovenskih železnicah trudijo, da bi na tej relaciji v najkrajšem možnem času vzpostavili vožnjo tovornih vlakov z dizelskimi lokomotivami. Dokončna sanacija uničene električne mreže bo verjetno trajala več mesecev. Višina škode na železniški infrastrukturi po prvih ocenah znaša okoli 20 milijonov evrov.
Izboljšuje se tudi stanje v avtobusnem prometu. Še vedno pa zaradi zapore cest ni mogoč avtobusni prevoz v Bohinjsko Belo in proti Zlatorogu. Zapora ovira promet tudi na liniji Ljubljana-Žiri. V smeri proti Notranjski in Primorski medkrajevni avtobusni promet med Logatcem in Postojno zaradi ovir na regionalni cesti poteka po avtocesti.
Rdeči križ Slovenije (RKS) prek območnih združenj zagotavlja agregate in osnovno humanitarno pomoč. Prav tako je RKS odprl račun za zbiranje prostovoljnih finančnih sredstev, vzpostavljena je tudi možnost sms donacij.
Na mariborski policijski upravi za zdaj nimajo odgovora o vzrokih za sredino delovno nesrečo, v kateri je pri odpravljanju posledic zmrzali na omrežju Elektra Maribor v Tinju na Pohorju umrl 20-letni pogodbeni delavec. Do zaključka kriminalistične preiskave o vzrokih ne morejo govoriti, prav tako ne morejo napovedati, kdaj bo preiskava zaključena.
Na Slovenski karitas pa so doslej zagotovili deset močnejših agregatov. Osem agregatov bodo razdelili v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, in sicer bo šest agregatov šlo v Cerkno in okolico ter dva na območje Postojne. Dva agregata pa so odpeljali na območje Škofijske karitas Celje.
Na Agenciji RS za okolje sicer opozarjajo, da bo v petek na Štajerskem in v Prekmurju ter v višjih legah Koroške in Notranjske pihal okrepljen jugozahodnik, ki bo v sunkih presegal hitrost 70 kilometrov na uro. Krajevno bo predvsem na severovzhodu lahko dosegel hitrost tudi okoli 90 kilometrov na uro. Močan veter bi lahko povzročil dodatno škodo.
