Večkrat pravimo, da mora biti v interesu vsakega posameznika preprečevanje kriminalitete in odvračanje negativnih posledic, ne pa sprejemanje tveganja in lahkotna brezbrižnost do varnosti, ki sicer je javna dobrina, ni pa nedotakljiva.
Zato je treba spremeniti navade, zlasti v bolj oddaljenih krajih od mest in v vaseh in imeti v zavesti, da premoženje v hiši ali avtomobilu ni nedostopno storilcem in da je takih tatvin in vlomov, pa tudi škode, več kot v preteklosti. Varnost in preprečevanje tveganj za škodo mora zato postati potreba vsakega posameznika, skrb za varnost pa ne sme biti prepuščena le policiji. Če te potrebe posameznik nima, samozaščitnih ukrepov pa ne izvaja, kljub temu, da navadno vzamejo zanemarljivo malo časa, so pa izjemno pomembni, mora odgovornost za posledice pripisati tudi sebi.
