V Mariboru poteka obnova dela nadvse dotrajane in zelo prometne ceste v Ulici pariške komune, prenove pa so se lotili tudi v Smetanovi, in sicer od križišča s Strossmeyerjevo do Prežihove ulice.
Alenka Kocjančič iz občinske službe za odnose z javnostmi je sporočila, da je izvajalec v Ulici pariške komune podjetje Nigrad, ki bo med prenovo zdajšnje montažno krožišče spremenil v semaforiziranega. „V prvi fazi bodo rekonstruirali semaforizirano križišče Ljubljanska ulica in Ulica pariške komune, zgradili dodatne pasove za levo zavijanje iz smeri Ljubljanske ulice proti Titovi cesti in dodatni pas za vožnjo naravnost iz smeri Ulice pariške komune proti Titovi cesti. Križišče bo po novem delovalo po režimu PPO (polno prometno odvisno delovanje) s koordiniranim delovanjem med vsemi štirimi križišči v Ulici pariške komune,“ je zapisala Kocjančičeva.
„Celovit projekt prav tako posveča veliko pozornost hortikulturni ureditvi in zunanjemu videzu ulice, saj bo v rekonstrukciji nastalo veliko zelenih površin z drevjem in raznovrstno zasaditvijo. Prva faza zajema del med Framsko ulico na vzhodu in Žitno ulico za zahodu, ob ugodnih vremenskih razmerah pa tudi predvidevamo, da bi lahko 2. fazo obnove nadaljevali že v jesenskih mesecih,“ pojasnjuje Kocjančičeva. Celoten projekt v vrednosti 1,3 milijona evrov, ki bo zaključen do oktobra 2014, sofinancira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v znesku nekaj več kot milijon evrov. Iz občine še sporočajo, da bo promet sprva le oviran, v nadaljevanju gradnje pa bo ulica popolnoma zaprta za promet, vse uporabnike javnega prometa pa bodo avtobusni prevozniki sproti obveščali o predvidenih obvozih in spremembah voznih redov.
Med prenovo Smetanove ulice bodo hkrati zamenjali vodovod in uredili še javno razsvetljavo, cestišče, parkirna mesta ter vegetacijo. „Zamenjati je treba tudi drevesno floro, ki je na tem odseku v najslabšem stanju. Leta 1939 je na tem odseku raslo 56 javorjev, zdaj jih je ostalo le 13, ki pa so v večini v zelo slabi kondiciji, predvsem zaradi slabih rastnih razmer (rastni prostori so asfaltirani in tlakovani). Na drevesih so vidne večje poškodbe drevesnih krošenj, znaki kloroze, nekroze, sušenja vrhov vej in nenaravnega (krožnega) razvoja koreninskega sistema. Slednje močno zmanjšuje statično stabilnost drevesa, še posebej ob neurjih, ki so v zdajšnjem času vse pogostejša in močnejša,“ piše Kocjančičeva. Na občini so se zato po pridobitvi strokovnega arborističnega mnenja in posvetu s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine odločili za celostno zamenjavo drevoreda z novim, javorjevim, ki ga bodo zasadili jeseni. Odstranili bodo tudi obstoječa drevesa in pripravili nove sadilne otoke z dovolj kakovostne zemljine za normalen razvoj dreves.
