Turobno jutro in tišina v celici, ki jo moti le vretje zelenega čaja. Dnevi tečejo počasi, občutek, da nimam nadzora nad lastnim življenjem pa mi negli vid. Vsakokratno žvenketanje ključev pred vrati celice prinaša obrok hrane, čas za sprehod ali možnost telefoniranja. Sprehod v krogu, na betonskem dvorišču je trenutno vse kar imam.
Kesam se, da sem si dovolila, da pristanem tu. Tega zares ne bom ponovila nikoli več. V mojem življenju ne bo več besed kaznivo dejanje. Nikoli več! Ker v zaporih ni mogoče ničesar skriti, ker zasebnost tu ne domuje, smo vsi izvedeli, da je prišla nova pripornica. Mlada, suhljata Rosa, doma iz Kube. Pripeljali so jo v pripor, ker so jo na izstopu železniškega mejnega prometa Dobova zalotili s ponarejenim potnim listom. Pripotovala j ez vlakom na poti iz Avstrije proti Hrvaški, zato da bi si zagotovila ponovni vstopni žig Slovenije, s čimer bi dobila pravico ponovnega bivanja na območju EU. Policist je med pregledom ugotovil, da je dokument Venezuele spremenjen. V njem je bila njena fotografija in naknadno natisnjeni osebni podatki ter dva ponarejena žiga Italije in Belgije, zato bo morala stopiti pred sodnika.
Še prej pa morajo ugotoviti njeno pravi identiteto, zato bodo preko Interpola na Kubi zaprosili za podatke o tem. Povedala je, da na kubi ni svobodnega življenja in ne spoštovanja, zato je leta 2009 pobegnila v Venezuelo. Tam je letos spoznala nekoga, ki ji je uredil potni list proti plačilu. Z njim je prišla v Avstrijo, kjer kot varuška dveh otrok zasluži sto petdeset evrov mesečno. Hrano in sobo ima na voljo brezplačno. Na Kubo se ne more vrniti, ker je zardi pobega iz države v smrtni nevarnosti in bo obtožena izdajstva ter vohunstva, saj je splošno znano dejstvo, da tam vlada diktatorski politični režim. Njen odvetnica je zato zaprosila, da se ji v Sloveniji podeli status subsidiarne zaščite in namesti v azilni dom.
Danes nisem odšla na sprehod v krogu, ker nisem razpoložena za poslušanje zgodb o krutem umoru in raznih grozodejstvih v nasilni obliki in sem raje ostala sama s seboj, v svoji celici. Kazniva dejanja so tu prvorazredna tema in opazila sem, da pogovori o tem niso nikakršen tabu, temveč so to dnevne teme, ki ženske med seboj povezujejo. Bliža se tudi deveta ura zvečer, zato zamisel o spanju postaja čedalje bolj privlačna in najmanj naporna, saj sem zaspana in psihično zdelana. Lahko noč.
