Novice Svet24

Pri Renault Slovenija so nam tokrat na test zaupali captur z bencinskim motorjem TCe. Gre za še enega majhnega križanca, ki se mora spopasti z močno konkurenco. V tem razredu skoraj vsi pomembnejši proizvajalci ponujajo svojega predstavnika, a že na prvi pogled bi lahko rekli, da je captur od vseh še najdrznejši. Izhodišče zanj je clio in tega ne skriva – enako podvozje in nekoliko spremenjena nadgradnja. Še največ podobnosti je na stranski liniji, prednji in zadnji del pa sta precej spremenjena.

Na prednjem delu ostaja nova osnovna linija z velikim Renaultovim znakom. Žarometi so nekoliko manjši, pokrov motorja bolj razgiban. Zadnji del tvorijo velika prtljažna vrata, ki dajejo vtis, kot bi jih nekdo malo stisnil po dolžini. Nastali sta dve grbi in rahla vdolbina v osrednjem delu. S tem so dosegli atraktiven videz, ki ga dopolnjujejo relativno majhne zadnje luči. Zelo učinkovito za razbijanje monotonosti. Pri capturju omogočajo tudi široko paleto barv in kombinacij za individualnost avtomobila.

Testni je imel streho lakirano v bež barvi, kar je skupaj z osnovno kovinsko oranžno tvorilo zelo prijetno barvno kombinacijo. Osnovna pojava je učinkovita in večini je captur zelo všeč, tudi nam. Odmik od osnove, torej clia, je tudi v merah. Captur je od tal odmaknjen za 200 mm, od clia je višji za 100 mm, za 30 mm je daljša medosna razdalja. Prirastki povečujejo udobje. Sedenje je višje in zato je avto prijaznejši tudi do starejših. Večje mere se poznajo tudi pri prostoru za noge in za glavo. V capturju se dokaj udobno sedi, le nekoliko višji bodo morda imeli nekaj težav s širino. Kljub pomiku prednjih sedežev do skrajne meje so noge voznika in sopotnika ukalupljene med robovi armaturne plošče in vrat. Pa to ni kritika, saj se vendar moramo zavedati, da avto ne sodi med velikane. Notranjost v svetlih tonih nas je navdušila, še najbolj našega fotografa. Običajni uporabnik bi se morda malce ustrašil, češ da je preveč občutljiva, a brez strahu.

Notranjost je narejena izključno iz plastike, kar sicer nekoliko poslabša splošen vtis, je pa izredno hvaležna za vzdrževanje. Morda smo se v notranjosti vozil res navadili kombinacije blaga in plastike in smo zato nekoliko prezahtevni. Resnici na ljubo plastična notranjost ni nič slabega. V capturju tudi ni bilo nobenega nepotrebnega trušča, ki bi ga povzročile plastične obloge in polica. K boljšemu vtisu prispevata tudi dvobarvnost in raznoliko oblikovanje. Volan je prijetno odebeljen in oblečen v usnje, a ima ravno na delu, kjer se ga dotikajo prsti, plastične dodatke – verjetno za doseganje barvne raznolikosti. Žal na otip to ni ravno posrečen dodatek. Položaj za volanom je dober. Merilniki za volanom so enaki kot pri cliu – veliki in dobro berljivi ter osvetljeni; merilnik hitrosti je digitalni. Glede na clio je nekoliko spremenjen osrednji del armaturne plošče, ki je nekoliko manjši in nekoliko bolj integriran v celoto. Na njem se nahajata velik barvni zaslon na dotik in upravljanje zračenja vozila. Testni captur je bil opremljen z ročno klimatsko napravo, ki se upravlja s pomočjo treh vrtljivih gumbov. Zaslon na dotik posreduje podatke o radiu in delovanju nekaterih sistemov ter podpira delovanje navigacijske naprave. Ta deluje dobro, motilo nas je le, da ob posredovanju glasovnih navodil povsem utiša delovanje radijskega sprejemnika, zato smo glasovno upravljanje kar izklopili. Večino sistemov voznik upravlja z obvolanskima ročicama, kar pomeni, da ni številnih stikal na sami armaturi. Stikali za vklop tempomata in eco delovanja se nahajata kar med prednjima sedežema.

Prava eksplozija prostora je pred sovoznikom, kjer je zaprt predal. Če mislite, da boste s pritiskom na tipko odprli le pokrov predala, se pošteno motite. Renault je capturju namenil ogromen izvlečni predal. Za to si zaslužijo čisto petico. Predal namreč ni samo ogromen, s svojstvenim načinom odpiranja je tudi dostopen in pregleden. Diskretna osvetlitev gube nad njim, ki služi tudi za osvetlitev notranjosti odprtega predala, je majhen prispevek k ambientalni osvetlitvi v nočnih urah. Armaturna plošča, na kateri še enkrat več hvalimo 360-stopinjsko vrtljiva stranska zračnika, se lepo zliva v obloge vrat. Ravno oblikovanje je tisto, ki capturju dviga ugled. O sedenju spredaj smo nekaj že zapisali. Zadaj je prostor omejen, predvsem po širini. Trije odrasli ne bodo uživali, zato pa je za dva prostora dovolj. Pri sedežih naletimo na še eno izvirnost, ki capturja loči od konkurentov. Prevleke sedežev so namreč enostavno snemljive. Le poteg zadrge in že jih lahko zamenjamo ali zgolj operemo. Ženski del je navdušen. Captur ni le mestni avto, ampak je dobra alternativa nekoliko manjšemu cliu za potovanja. Tu je seveda pomembna prostornina prtljažnika; captur ima v svojem razredu največjega. Odvisno od položaja klopi zadaj je njegova prostornina med 377 in kar 455 litrov.

Vožnja je dokaj prijetna, čeprav boste neravnine dodobra čutili na svoji zadnji plati. Po drugi strani nagibanja karoserije skoraj ni čutiti in tudi vožnja po nekoliko bolj razgibanem terenu ni podobna plovbi po razburkanem morju. Za pogon testnega vozila je poskrbel bencinski 1,2-litrski štirivaljnik s turbopuhalom. Oznaka TCe 120 pomeni, da razvije 120 konjskih moči in 190 Nm navora. Vse to pomeni, da je captur s tem motorjem poskočen in odziven. Prenos moči je speljan preko šeststopenjskega samodejnega robotiziranega menjalnika z dvema sklopkama. Dvosklopčni menjalnik sodi med sodobnejše tehnologije in se v capturju odlično obnese. Omogoča tudi dokaj športno naravnano ročno pretikanje. Njegovo delovanje je zelo urbano.

Med pospeševanjem ni čutiti neprijetnega cukanja in tudi lenobnosti ni zaznati. Nasprotno. Odločen pritisk na pedal za plin pomeni takojšen odziv menjalnika in razveseljiv zvok motorja. Captur ni namenjen dirkanju, a ta motor nekaj adrenalina vseeno požene v kri; je dinamičen in uglajen. Poraba je močno odvisna od načina vožnje. Tovarniški podatki predvidevajo povprečno porabo med 4,7 in 6,6 litra na 100 km. Sami smo pri zmerni vožnji, ki je pomenila upoštevanje prometnih predpisov in najvišje dovoljene hitrosti ter zmerno pospeševanje, dosegli povprečno porabo 6,7 litra, kar je blizu obljubljenih. Nekoliko težja noga in bolj ofenzivna vožnja pa porabo dvigneta tudi preko 8 litrov. Varčno ali ne? Stvar presoje in pričakovanj. Če imate radi dinamično vožnjo v kombinaciji z odličnim samodejnim menjalnikom, boste zagotovo izbrali ta motor kljub nekoliko višji porabi.

Za konec še beseda ali dve o opremi, ki nas je razvaja v testnem vozilu. Exspression paket sodi v sredinsko ponudbo. Pri capturju vključuje elektrifikacijo vseh stranskih stekel ter zunanjih ogledal, platišča iz lahke litine, kartico za prostoročno upravljanje (odlična zadeva) in eco sistem vožnje. Iz paketa dodatne opreme so bili vključeni parkirni senzorji zadaj, kamera za vzvratno vožnjo, paket MediaNav in dvobarvna zunanjost. Vse skupaj v vrednosti dobrih 2.000 evrov. Končna cena testnega avtomobila tako dosega skoraj 19.000 evrov.

Sveža zunanjost in sodobne tehnologije, ki jih v capturju ne manjka, so njegove prednosti, ki mu zagotavljajo lepo prihodnost. A vendar so si pri Renaultu še pustili prostor za izboljšave, največ pri izbiri materialov za notranjost.

*izvenmestna/mestna/kombinirana

Objavljeno v Auto Bild Slovenija št. 89.

Galerija

Poglej vse fotografije (16)