»Treba se je le poglobiti in začutiti njeno lepoto. V mladosti sem jo izražala s slikanjem, pozneje pa sem ugotovila, da je moj medij fotoaparat. In ker sem ob svojem delu kot portretna fotografinja vsak dan v stiku z ženskami, ki so bolj ali manj prepričane, da nikoli niso videti dobro pred kamero, sem se domislila, da jim ponudim doživetje čisto posebnega snemanja,« pripoveduje fotografinja Tania Mendillo in dodaja, da je želela, da bi se čisto običajne ženske vsaj za en dan počutile kot zvezde. Po njeni zaslugi si bo tisto junijsko nedeljo v neokrnjeni naravi nekaj srečnic za vedno zapomnilo.
Več v Zarji št. 27, 5. 7. 2016