Štefan je povabil mamo na večerjo v študentsko stanovanje.
Med večerjo je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka Julija zelo lepo dekle. Med večerjo ju je opazovala. Večkrat se je vprašala, ali ima Štefan z lepo sostanovalko mogoče le več skupnega, kot normalno oko lahko vidi. Štefan je videl
zamišljeno mamo in rekel: »Draga mama, vem, kaj misliš, ampak lahko mi verjameš, ona je samo moja sostanovalka in nič več!«
Čez slab teden pravi Julija: »Štefan, odkar je bila tvoja mama tu, pogrešam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!«
Štefan pravi: »Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal.«
Usedel se je za mizo in pisal: »Draga mama, ne rečem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne rečem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je, da odkar si bila pri naju na večerji, pogrešava lonec. Tvoj Štefan.«
Nekaj dni pozneje je dobil Štefan pismo. Odpre ga in bere: »Dragi Štefan, ne rečem, da ti z Julijo spiš, in tudi ne rečem, da ti z Julijo ne spiš. Dejstvo pa je, da če bi ona spala v SVOJI postelji, bi lonec že zdavnaj našla ... Tvoja mama.«
Humor
Kako izkoristiti nesrečo
V svoji postelji
