Novice Svet24

Solarni pleksus je središče tako pozitivnih kot negativnih čustev. Ne moremo napredovati na duhovni poti, če ne počistimo najtemačnejših »soban« svoje duše, kjer se skrivajo strah, jeza, zamera, sovraštvo ali obsojanje.

Solarni pleksus (sončni pletež), ki se nahaja v žlički, in zadnji solarni pleksus na sredini hrbta sta povezana s ščitnico. Bolj ko požiramo svoja čustva, bolj ko nas neke razmere jezijo, bolj si zategujemo zanko okrog vratu in težje dihamo. Prav potlačeno čustvo tihe zamere blokira jetra, žolč, želodec, trebušno slinavko in ščitnico. Ti centri so povezani z zaupanjem v tok življenja. Človek, ki se oklepa tako materialnega kot čustvenega bremena, predvsem pa jeze, zastruplja samega sebe. Ključ do rešitve je v odpuščanju, dekodiranju dušnih zaobljub in rezanju obremenjujočih (jeklenih) energijskih oziroma čustvenih vezi v odnosih z drugimi.

POVEZAVA S SAMOVREDNOTENJEM

Sašo Švigelj

Kdor ima solarni pleksus uravnotežen, občuti pogum, je zdravo ambiciozen in zaupa v podporo Vesolja. Vse zmore, življenje teče skozenj, preplavlja ga ustvarjalna energija, ki se lahkotno rojeva v življenje. Prav nasprotno pa se dogaja ljudem, ki imajo neuravnovešen pretok energije prek solarnega pleksusa: življenje je težko, morda imajo kakšno idejo, ki je ne »rodijo«, ker se bojijo neuspeha; skrbi jih denar, obremenjujejo se z mnenji drugih, obsojajo vse, kar ne ustreza njihovemu sistemu vrednot …
Motnje v delovanju solarnega pleksusa se na telesni ravni odražajo kot slabo delovanje želodca, jeter, žolčnika, pojavljajo se težave s holesterolom, s sladkorno boleznijo, pri delovanju dvanajsternika ter tankega in debelega črevesa. Zmanjšan pretok energije prek solarnega pleksusa vpliva tudi na srce in pljuča, hkrati pa na celoten hormonski ustroj.

KAJ POKAŽE TELO?

Fizične težave, povezane s slabšim delovanjem solarnega pleksusa, so številne:

glavkom – težave z očesnim pritiskom,
migrenski glavoboli,
kronično vnetje sinusov,
težave s pljuči – astma, bronhitis, pljučnice,
vnetje želodca in dvanajsternika,
občutek napetosti v predelu želodca,
gastritis,
topa bolečina na desni strani trebuha, tik pod rebri – težave z žolčem,
zamaščenost jeter,
žolčni kamni,
visok holesterol,
visok krvni tlak,
težave s srcem,
oblivi vročine in mrzlice,
slabo prenašanje vročine in nagnjenost k vročim stopalom – stanje se poslabša ponoči,
povečanje bezgavk v trebušni votlini,
sladkorna bolezen,
rak trebušne slinavke,
rak želodca,
rak dvanajsternika,
vnetje sklepov – artritis in revmatizem,
putika oziroma protin …

AdobeStock

V TAPISERIJI ŽIVLJENJA

Solarni pleksus blokirajo strah, jeza, zamera, sovraštvo, žalost, obžalovanje, razočaranje in občutek, da je svet krut.

Šibko delovanje solarnega pleksusa bi lahko primerjali z meglenim vremenom, polnim vlage. Kar pomislite na obdobja, ko se v kotline nagnete megla in ustvari pokrov čez pokrajino. Vidljivost je slaba, vse je vlažno, vsakič ko vdihneš vlažen in mrzel zrak, te zareže v pljuča. Prav tako je, ko se solarni pleksus zamaže z negativnimi čustvi – zamegli se prihodnost, življenje se odene v sivino, nikjer ni nobenega veselja … samo žalost in grenkoba.

Duša skozi mnogo življenj izkuša in predeluje lekcije. Prek solarnega pleksusa energije vstopajo v naše polje; predstavljajte si popkovino – po solarnem pleksusu (sončnem pletežu) in popkovni čakri smo z drugimi ljudmi spleteni v tapiserijo življenja. Nerazrešeni odnosi se ne končajo s smrtjo – s smrtjo se pogreznejo še globlje v DNK duše. Duša si izbere lekcije in dobro vemo, da ima vsaka družina kakšno težavo. Ni človeka, ki bi bil tu na Zemlji na počitnicah. Naš planet je poligon, kjer se učimo ljubezni in sočutja – in če se tega ne naučimo v enem življenju, plešemo z istimi ljudmi nov ples življenja … dokler se ne izmotamo iz jeklenih vezi vzorcev.

Pomislite na trenutek, ko ob nekem človeku ali situaciji rečemo: »Kar stisnilo me je v želodcu!« Ali pa: »Ob tem človeku mi gre na bruhanje«, »Želodec se mi obrača, ko pomislim na …«, »Tega ne morem prebaviti« ...

VSE JE V ČUSTVIH

Čustva, kot sta strah in jeza, imajo skupaj z imunskim sistemom nalogo, da varujejo naše meje.

Ko takšna čustva potlačimo, hkrati potlačimo naravni imunski odziv nanje. Pri nekaterih ljudeh imajo takšni obrambni mehanizmi ravno nasprotni učinek od želenega, saj telo uničujejo, namesto da bi ga zaščitili.

Ko imamo z nekim človekom nepredelana čustva, smo z njim povezani po solarnem pleksusu. S svojimi nizkimi čustvi odpiramo vrata temnim energijam, s čimer najbolj škodujemo sebi.

Jeza, ki se pretaka po našem telesu, se manifestira v žolčne kamne; razočaranje in tiha zamera se naselita v trebušno slinavko; žalost zalije pljuča; strah se naseli v želodec, sovraštvo pa v jetra. Ko je želodec prestrašen, ne more sprejemati življenjske energije iz hrane. Skrbi obležijo v želodcu enako kot neprebavljena hrana. Kronična skrb blokira izločanje želodčnih sokov. Hrana ostaja neprebavljena, celice so podhranjene, podhranjene celice pa ne morejo opravljati svoje naloge niti se ne morejo razstrupljati – in to je odlična podlaga za nastanek kroničnih obolenj, vključno z rakom.

Kronična zaskrbljenost je lahko vzorec družine – podzavestni program, ko vsi člani zbolevajo zaradi vnetja želodca ali za sladkorno boleznijo, ki je v neposredni povezavi z občutkom neljubljenosti. Kdor ima »zapacano« čakro solarnega pleksusa, ne more shujšati, ker se mu po žilah pretaka grenkoba življenja – v osnovi ne more »prebaviti« življenja.

Lahko se zgodi, da negativna čustva tako zelo oslabijo delovanje organov v trebušni votlini, da je potrebna operacija. Tudi ko kirurg odstrani organ (recimo žolčnik), energijski del blokade ostaja. Energija jeze je še vedno v žolčniku, energija sovraštva se še vedno nabira v jetrih ... Ta čustva še vedno zastrupljajo telo … Pogosto slišim: »Bil/-a sem na operaciji. Imel/-a sem raka. Nekaj časa je bilo bolje, potem pa se je rak razširil.« Seveda se je razširil, ker čustva, ki povzročajo bolezen, ostajajo in zastrupljajo telo.

Profimedia

PREBAVLJANJE ODNOSOV

Notranji organi, ki so prepojeni z jezo, ne morejo delovati harmonično.

Vsakič ko premlevamo težka čustva, povezana z ljudmi, ki so na neki način nepošteni do nas, zastrupljamo sebe. Zato je tako pomembno odpustiti in izpustiti strupene ljudi iz svojega življenja.

Kogar šolajo odnosi, so mu verjetno želodec, jetra in žolč že dlje časa želeli nekaj povedati, a je te znake na začetku tako lahko spregledati – malo te pač boli želodec in malo te zbada pod rebri – ko pa se začnejo resne težave, se mora človek pošteno ustaviti.
Ko nekega odnosa »ne moremo prebaviti«, nas v trenutku zvije v želodcu.

PRAKTIČEN PRIMER

Morda vam bo pomagala zgodba iz knjige Michaela Newtona Modrost duš, da boste lažje razumeli, kako želodec skladišči zapise in nepredelane energijske vezi z ljudmi, s katerimi se morda poznamo že več življenj.

Meghan je bila uspešna odvetnica, imela je srečen zakon, dva otroka. Ni razumela, zakaj njen želodec ne sprejema nobene hrane. Vnetje želodčne sluznice se ji je pojavilo, ko je dopolnila 16 let, močno pa se je stanje poslabšalo, ko je bila pet let v razmerju z nasilnim fantom. Že zdavnaj sta se razšla, vendar so se težave z leti le stopnjevale in pri 49 letih skoraj ni mogla več jesti.

Šla je na terapijo »življenje med življenji« in izvedela, da so njene težave povezane z odnosom z mamo v tem življenju. V nekem drugem življenju sta bili par – Meghan je bila mož, njena mama v tem življenju pa je bila njegova žena. Imela sta dojenčka in žena ga je brezčutno stresala, tako da je umrl. Ker je bil mož tako jezen na ženo, jo je ubil. Umor so v tistem času obsodili z obglavljenjem. Ni mu bilo žal, da jo je ubil, ker je tudi ona brezčutno ubila njegovega otroka.

V tem življenju sta se znašli v drugačnih vlogah – kot mama in hči. Meghan že v maternici ni čutila materine topline in sprejetosti. Prek »seanse« je izvedela, da se je njena duša odločila v tem življenju osvojiti lekcijo odpuščanja in neobsojanja. Uči se dobrote do ljudi, ki niso dobri do nje. Uči se, naj bo dobra tudi do takšnih ljudi; uči se, da je tudi do takšnih ljudi lahko sočutna.

Terapevt jo spodbuja, naj izve, zakaj ima težave z želodcem:

»To je krivda. Že zelo dolgo nosim to jezo in krivdo. Moram se imeti rada in si odpustiti. Imam orodje, s katerim se bom ozdravila. Tokrat sem prišla na zemljo, da bi v materi vzbudila krivdo, vendar ji moram odpustiti, da je stresala tistega otroka. Moram odpustiti moškemu, kateri sem bila in ki jo je ubil.«

Dejansko je Meghan v tem življenju potrebovala zdravstvene težave z želodcem, da je lahko ozavestila čustvi krivde in jeze, povezani s preteklimi življenji. Ko je odpustila mami, je lahko jedla hrano, ki je ni mogla jesti več kot 20 let.

ENERGIJSKA VEZANOST

Solarni pleksus je povezan z resnico. Včasih nas »zvije v želodcu«, ko si ne želimo priznati resnice. Ko si dovolimo videti resnico, da smo ustvarjeni po Božji podobi in da imamo MOČ ustvarjanja v sebi, se osvobodimo. Osvobodimo se jeze, sicer ta ustvarja še več jeze, osvobodimo se obsojanja (tudi sebe), sicer obsojanje obrodi še več drame v življenju, osvobodimo se kritike (tudi lastne), sicer ta rodi še več sporov …

Če se ne upamo prepustiti toku življenja, smo energijsko vezani na preteklost. To pa se odraža v fizičnih bolečinah v želodcu; če nas dani položaj jezi, nas lahko zbada na desni strani, pod rebri, kar kaže na slabše delovanje jeter, in posledično imamo lahko težave s holesterolom. Zaradi danih okoliščin lahko občutimo samo še žalost in razočaranje, zaradi katerih nam slabše deluje trebušna slinavka, kar se odraža kot nihanje sladkorja v krvi, in pojavi se sladkorna bolezen.

Dokler držimo »energijsko vrv«, smo povezani z ljudmi, ki nam (lahko) pijejo energijo. Zato odpustimo in izpustimo. Prosimo nadangela Mihaela, naj prereže energijske vezi; prosimo nadangela Rafaela, naj nam pozdravi čustvene rane; prosimo nadangela Gabriela, naj nas poveže z novimi priložnostmi in ljudmi. Dovolimo si, da v nas zažari angelska energija.

STVARSTVO GOVORI

Kdor ima težave s solarnim pleksusom, mu Stvarstvo govori: »Nehaj obsojati sebe in druge! Nehaj se oklepati preteklosti! Spusti in dovoli, da odide vse, kar ti ne služi več. Dovoli si iti s tokom življenja. Izpusti in zaupaj. Ozavesti, česa te je strah. Ozavesti, kaj te jezi pri sebi in drugih. Nehaj se obremenjevati s problemi, ki niso tvoji. Nehaj se oklepati navidezne varnosti. Izpusti!
Najdi si svojo 'votlino', kjer boš ustvarjala, kjer boš plesala, kjer boš ti; kjer se boš kot duša izrazila! Zahvali se ljudem, ki so ti pokazali tvoje šibkosti, da si jih lahko ozavestila in pozdravila. Zahvali se ljudem, ki so te ranili, ker si tako ozavestila nalogo svoje duše in zaradi bolečine naredila korak naprej. Nasmehni se življenju. Začni opazovati radost življenja, ki kipi okoli tebe, Življenje je lepo.«

(Povzeto po knjigi Minke Gantar Ko imajo čakre žur)