Večina od nas si med različicami ljubezni sicer najpogosteje slika eno: tisto romantično, ki se plete med partnerjema. Predstavljamo si, da je to edina vrsta ljubezni, zato jo nenehno iščemo vsepovsod, vsi si jo želimo občutiti, živeti.
Stari Grki pa tako kot na številnih področjih s svojimi modrostmi presenečajo tudi na ljubezenskem. Za opisovanje ljubezni so namreč uporabljali sedem besed, ki so žal pozneje izginile iz obče uporabe, a pravzaprav še vedno povsem ustrezajo različicam ljubezni, ki obstajajo – in kljub raznolikosti so vse prežete z večjo ali manjšo mero romantičnosti.
EROS
To je fizična vrsta ljubezni. Da, vsi tisti odnosi ali vezi, ki so se zgradili iz želje po seksu oziroma telesnih intimnostih. Vendar takšna vrsta ljubezni (samostojno) po navadi traja le, dokler obstaja med človekoma fizična privlačnost; ko se ta konča, se konča tudi ljubezen in odnos postane nezadovoljiv.
Gre torej za vrsto ljubezni, za katero velja rek, da se najbolj vroče ljubezni tudi najhitreje ohladijo.
PHILIA
V tem primeru gre za ljubezen do prijateljev in družine. Ta ljubezen temelji na potrebi, da je treba ljubiti in skrbeti. Drugi zanimiv vidik tovrstne ljubezni je, da zahteva medsebojno spoštovanje in zaupanje – aboslutno oboje, eno brez drugega tu ne obstaja, sicer ni pravega temelja.
Če se združita philia in eros, je to odlična kombinacija in lahko traja dolgo, dolgo. (Samo philautia jo lahko nadgradi).
STORGE
Gre za vrsto ljubezni, ki se rojeva med starši in otroki. Prepletena je z odvisnostjo in potrebo, kar pomeni, da sta obe strani za izpolnitev in srečo odvisni druga od druge. (Včasih iščemo tovrstno ljubezen tudi pri svojih partnerjih in takšni odnosi so obsojeni na trpljenje ali celo propad, saj eden od partnerjev postane zajedavec drugega, šlo pa naj bi za enakopraven in enakovreden odnos.)
Ta ljubezen prihaja naravnost iz srčne čakre in je brezpogojna. Navdaja z blagodejnim občutkom izpolnjenosti, zato bi jo moral v življenju občutiti prav vsak človek.
AGAPE
To ljubezen bi najlaže opisali z besedo »univerzalna«, kar pomeni, da v sebi čutimo ljubezen do prav vsega, kar nas obdaja: do vesolja, našega planeta, sočloveka, živali, rastlin, Boga … Tudi oblika agape je brezpogojna, izvira pa iz vseh človeških energijskih centrov.
LUDUS
To pa je nagajiva vrsta ljubezni. Tu gre dobesedno za igre: spogledovanje, seks, zapeljevanje in tako naprej. V tovrstni ljubezni ni nobene zaveze ali navezanosti. Gre za življenje v trenutku in uživanje v izkušnji. Izvira iz sakralne čakre, namen te ljubezni je le uživanje in zabava.
PRAGMA
Ta vrsta ljubezni je opisana kot »praktična«. Partnerje povezujejo cilji, lastnosti in dolžnosti. Gre torej za nekakšno s pravili urejeno – zakonsko vrsto ljubezni. Tudi nekateri odnosi, ki se začnejo z erosom ali storgeom, se lahko spremenijo v pragma ljubezen, in tako je to vrsta ljubezni z dolgoživostjo.
Pragma izvira iz korenske in srčne čakre, partnerja drug drugemu dajeta in prejemata tako spoštovanje kot oboževanje in skupne skrbi.
PHILAUTIA
Ta ljubezen teče iz srca in tretje očesne čakre. Namenjena je ljubezni do sebe, ki se lahko porodi z uresničevanjem lastne vrednosti in prepričanjem, da v sebi nosimo neko poslanstvo in smo na Zemlji z določenim, višjim namenom.
Ta vrsta ljubezni je torej namenjena skrbi zase in zaščiti sebe.
