Novice Svet24

Tisti notranji demoni, ki nas rinejo v dejanja ali odzive, na katere nismo ponosni. Notranji saboterji, ki nas zadržujejo v občutkih manj- ali večvrednosti, ki sta le dve plati istega kovanca.
Sence ne pomenijo, da smo slabi ljudje. Sence nakazujejo odtujene, potlačene, zanikane dele nas samih, od katerih smo se odcepili, ker smo izkusili bolečino ali travmo, še posebno če se je to dogajalo zgodnjem otroštvu, ko se je naša osebnost še razvijala. Ali pa smo se od njih odtujili, ker nam okolje, v katerem smo (bili), ni dovolilo, da jih izrazimo.

POVEZAVE SENC
Sence so povezane z močnimi čustvi, ki jih ob doživljanju intenzivnega psihičnega neravnovesja nismo mogli ali znali izraziti in smo jih zato potisnili v nezavedno. Hkrati pa smo ob tem razvili ali prevzeli različne obrambne mehanizme, ki so nam pomagali uravnati notranjo napetost. Ti obrambni mehanizmi so lahko podporni, večinoma pa na podlagi intenzivnih čustvenih napetosti razvijemo nezdrave načine delovanja, ki nam takrat sicer pomagajo, da »preživimo«, a nas pozneje začnejo omejevati.
Sence imamo vsi, eni več, drugi manj. Dokler jih ne ozavestimo, se oglašajo iz nezavednega in nam povzročajo večjo ali manjšo škodo. Lahko nas »samo« zadržujejo, da ne spoznamo prave, avtentične verzije sebe, ne prepoznamo svojih resničnih potencialov in jih zato ne uporabljamo. Lahko pa nas potiskajo v bolj ali manj destruktivno stanje duha in v različna škodljiva vedenja. Zato je sence vredno spoznati, se z njimi spoprijeti in jih postaviti na svoje mesto, jih integrirati. Kajti samo tako lahko postanemo celoviti in zreli kot osebnost ter tudi kot duhovno bitje.

PREPOZNAVANJE SENC
Kako sence prepoznati, če so v nezavednem? Preden se nam senca razgali, se začne kazati na več ravneh. Začne se oglašati v naših destruktivnih mislih. Saj poznate tiste bolj ali manj glasne glasove, ki jih slišimo v svoji glavi in nam prigovarjajo, da smo »slabi« ali pa boljši kot drugi – z vsemi odtenki enega ali drugega ali obojega? Lahko nas posede čustveno, dobesedno, in nas vodi v (samo)manipulativna, škodljiva, agresivna dejanja, ali pa nas pred potrebnimi zdravimi dejanji ustavi. Včasih se zvito kaže tudi pod pretvezo dobrote, skromnosti, altruizma, občutka žrtve … Senca zna biti zelo subtilno manipulativna tudi z nami samimi, in da jo res v celoti prepoznamo, zahteva veliko iskrenosti predvsem do sebe.

SPREJEMANJE SENCE
Ko senco prepoznamo, je naslednja stopnja njena transformacija in kultivacija. Sence ne moremo iztrebiti, to tudi ni smiselno, ker je del naše celovitosti. Jo je pa vredno osvoboditi, ji torej zavestno dati prostor v svoji psihi, hkrati pa ji ne več dovoliti, da je šofer našega življenja. S senco se nima smisla boriti, ker boj ohranja njen naboj in ji daje dodatno moč. Prav tako ni smiselno, da jo zanikamo, da se ji hočemo izogniti ali jo na silo izriniti iz sebe, kajti prav to jo je ustvarilo. Edina pot zdrave integracije sence je, da jo sočutno sprejmemo (kar je lažje, če se zavedamo, zakaj je nastala) in hkrati določimo meje njenim destruktivnim vzgibom. Torej zavestno ne dovolimo, da bi nas vodila v skladu s svojo senčno navigacijo.

BREZ STRAHU
Osvobajanje sence iz našega nezavednega, ki je hkrati osvobajanje nas samih iz notranje kletke, se ne zgodi čez noč. Za to po navadi potrebujemo nekaj treninga na poligonu vsakodnevnega življenja, kar pomeni dovolj situacij, ki zbudijo našo senco in nam hkrati dajo priložnost, da jo udomačimo. In dovolj situacij, ki nam pokažejo, da senca nima več moči nad nami. Če smo vztrajni in iskreni, se to prej ali slej zgodi, in ni lepšega darila, kot ko nam lastna senca, pomirjena s sabo in svetom, odpre notranja vrata do svetlega, ljubečega, zavestnega dela sebe, za katerega prej morda niti vedeli nismo, da je v nas.
Vse v nas obstaja v polarnosti in samo uravnovešanje obeh polov nas lahko ohrani v zdravem ravnovesju. Zato se ni treba bati svojih senc. Rajši jih vzemite kot ječarje, ki imajo ključ do tistih kletk, v katere ste se zaklenili sami. In kot nekoga, ki je prav tako sit svoje vloge, kot ste vi siti ždenja za nevidnimi zapahi.
Osvobajanje senc odpira srce, odprto srce pa pomeni drugačen pogled nase in na življenje. In krog se sklene.