V razmislek

Le kdo nas bo ljubil, če še sami sebe ne maramo?

Marjetka Jeršek, energijska raziskovalka in pisateljica
12. 4. 2022, 13.19
Posodobljeno: 12. 4. 2022, 13.23
Deli članek:

Ko se zjutraj prvič pogledamo v ogledalo, si redkokdo izmed nas reče: »Oh, kako čudovita, sveža in popolna je moja podoba v ogledalu.«

Profimedia
Že ob jutranjem pogledu v ogledalo si določite razpoloženje za ves dan.

Že vnaprej smo namreč miselno usmerjeni, da, ogledujoč svojo zrcalno sliko, na njej iščemo napake in pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo odpraviti.
Podočnjaki, gube, mozolji in podobne podrobnosti ugrabijo našo pozornost ter nas hkrati oropajo možnosti za gojenje pozitivne samopodobe.
Namesto da bi si dejali, da imamo lepe oči, pravilen nos in očarljiv nasmeh, se že navsezgodaj neusmiljeno skritiziramo, potem pa se ves dan obnašamo v skladu z negativno samopodobo.
Recept za spremembo je preprost: kadarkoli se pogledate v ogledalo, se glejte tako, kot bi vas videl človek, ki vas brezpogojno ljubi. Takšna oseba bi vselej zaznala žar notranje lepote v vas in se nikakor ne bi osredotočala na mozolje ter podobne »napake«.

VREDNOSTI SAMOZAVESTI
Ko vztrajno gojimo pozitivno samopodobo, se začnemo vse bolj ceniti, kar spodbudi tudi našo duhovno rast. Ravni naše samozavesti in samospoštovanja se strmo dvigneta. Samozavestni ljudje so zadovoljni sami s seboj, s svetom okoli sebe, z drugimi ljudmi, s svojim delovanjem in življenjem na splošno. Ker to samozadovoljstvo ali samozavest izžarevajo tudi navzven, so uspešni in priljubljeni.
Nesamozavestneži pa trpijo zaradi najrazličnejših frustracij in negativne samopodobe, ki so si jo podzavestno v lastno škodo ustvarili sami.
Najpogosteje je temeljna razlika med uspešnim človekom in »zgubo«, med neopazno povprečnico in osupljivo lepotico, med srečnežem, polnim vitalne energije, in vase zaprtim sramežljivim depresivnežem zgolj v ravni samozavesti. Tisti, ki je samozavesten, se brez posebnega naprezanja zlahka približa uresničitvi svojih hotenj in želja. Če pa nam samozavesti manjka, se pogosto izgubljamo v temnih labirintih svojih negativnih prepričanj in podležemo pastem samouničevalskih dejanj, kot so različne zasvojenosti, potrtost, odpor do sprememb in podobno.

ZAČNE SE Z ZAVEDANJEM
Ko se zavemo, da nas pesti pomanjkanje samozavesti, smo že stopili na sredo poti do uspešne razrešitve naše težave. Na novo ustvarjeno, svežo samopodobo, ki smo jo odeli v pozitivnost, pa kaže vsak dan znova obnavljati, gojiti in jo zalivati kot nadvse dragoceno čarobno zel, ki bo prej ali slej v naše življenje prinesla trajne, globoke in pozitivne spremembe.
Nekateri ljudje, ki se svojega pomanjkanja samozavesti zavedo, se odločijo, da jo bodo najprej zaigrali navzven, kot zavestno izbrano življenjsko vlogo. Sčasoma se naučijo tako dobro igrati, da se z vlogo povsem zlijejo. V njih se oblikuje resnično, pristno samospoštovanje.

KO SEME VZKLIJE …
Razvijanje samozavesti je pomembno tako na notranji kot tudi na zunanji ravni. Notranja krepi naše samospoštovanje, zunanja pa izboljšuje našo izrazno podobo navzven, zlošči sijaj našega imidža, tako da naša »vrednost« zraste tudi v očeh vseh drugih.
Seme naše na novo privzgojene samozavesti lahko ogrozi tudi pomanjkanje občutka varnosti. Le tisti, ki je prepričan, da sta zunanji svet in vse okolje, ki ga obdaja, varen kraj, primeren za razvoj naše osebnosti in za razmah naše ustvarjalnosti, se bo lahko z zaupanjem prepustil življenjskemu toku dogodkov in ubrano zaplaval z njim v smeri uspeha. Naša pozitivna samopodoba je eden nujnih pogojev za srečo, zdravje, uspeh, lepoto in življenjsko izpolnjenost, osmišljenost našega bivanja in delovanja.
Kadar v svojem vsakdanu zaznamo pomanjkanje kvalitete samozavesti, samozaupanja in samospoštovanja, jo z močjo namere ali v meditaciji prikličimo nazaj. Obudimo jo, prebudimo in potegnimo iz svojih notranjih globin, kjer ves čas potrpežljivo čaka na naš klic, na rojstvo potrebe po njej. Zavedajmo se, da bo naš poslovni sestanek, ljubezenski zmenek ali pomembno srečanje obsojeno na večji ali manjši neuspeh, če s seboj ne bomo vzeli tudi zadostnega odmerka samozavesti.
Le kdo nam bo zaupal, če si najprej ne bomo zaupali sami? Kdo nas bo cenil, če se sami ne, in kako naj nas nekdo ljubi, če se sami ne maramo?
Vsak izmed nas je utelešenje božanske iskre, ki si zasluži vso pozornost in ljubezen vesolja. Razvajajmo se in bodimo na preži, da sproti zasačimo vse negativne misli, vzorce ter prepričanja, ki kazijo našo samopodobo. Sproti jih transformirajmo v pozitivne in opazujmo spremembe, ki jih sproži naša prenovljena osebnost. Vse to nam bo dajalo nov zagon in veselje, da bomo vztrajali pri spremembi in se sčasoma popolnoma premaknili v »zmagovalni krog«, kjer bosta vsako naše dejanje in pojavljanje rodila ustrezen odziv ter uspeh.