Novice Svet24

Naloga učitelja naj bi bila prebujati, ozaveščati, razsvetljevati, učiti duhovne zakone, učiti ljubezen!
Otroci niso skladišče podatkov, informacij, naučenih in za oceno zdrdranih verzov, formul, aksiomov ... Ne! To ni učenje!

Učenje naj bi bilo spominjanje, obujanje in oživljanje naše božanske dediščine. Niso nam povedali, da smo rudnik zlata, ki ga moramo odkriti! Niso nam povedali, kako zelo smo lepi, bogati, raznoliki, edinstveni! Primerjali so nas ...

VSAK OTROK NAJ BI IZVEDEL:
– da smo duhovna bitja, da je telo, ki ga imamo, naše začasno oblačilo, vozilo naše duše. Tukaj smo, v prostoru in času. Doživeli smo pozabo samega sebe. Učimo se biti to, kar v resnici smo. Vračamo se k izviru. Vračamo se vase. Vračamo se domov, v enost. Postati moramo izvir, vir vsega. Smo alfa in omega. Smo vse. Prepoznati se moramo kot mogočni steber bleščeče luči! Postati moramo luč!

– da smo večni. Da smo neumrljivi. Da smo napajani z božansko energijo. Ko se tok prekine, ko se kabel – človek – potegne iz vtičnice – boga, umre telo, vendar ne mi! Mi smo duhovno bitje. Večni. Nikoli rojeni. V vsakem življenju imamo samo drugačno obleko, imenovano naše telo. Mi nismo ta obleka. Mi smo življenje, ki si je nadelo to obleko. Kakšna je ta obleka, pa je odvisno od nas, izključno od nas.

– da ima vsaka živa stvar, vključno s kamni, drevesi ..., zavest. Vse je zavest. Vsaka naša celica ima zavest. Vsaka naša celica se odziva na vsako našo misel, besedo in čustvo. Lepe misli in plemenita čustva božajo naše celice ter jih hranijo z lučjo in ljubeznijo.
Naše telo je naš tempelj. Hranimo ga samo z lučjo in ljubeznijo, da bo zdravo, lepo, mlado in popolno.

– da materija v bistvu ne obstaja. Vse je energija. In vse je odsev, zrcalna slika naših misli, besed, občutkov in dejanj. Smo kreatorji. Imamo neverjetno moč in vrhunsko orodje, ki smo ga zlorabili. Smo to, kar mislimo, da smo. Kaos v glavi se zrcali kot kaos v svetu. Popravljanje sveta se začne s popravljanjem samega sebe. Smo kreatorji pekla ali pa nebes! Lepo življenje je odraz lepih in plemenitih misli. Arhitekti smo mi. Zidaki smo mi. In projekt smo mi.

– da prihajamo iz različnih galaksij, univerzumov, planetov ... Prihajali smo tisočletja. Zmeraj smo iskali, čakali, upali ..., da se najdemo in prepoznamo! Mi smo rešitelj! Mi smo tisti, ki ga čakamo! Mi smo tisti, ki si moramo dati sebe! Mi smo lačni sebe – boga!

– da se inkarnacije končajo. Da niso večne. Da je ta svet iluzija. Da je oblika bivanja, ki vključuje trpljenje, bolečino, vezanost, odvisnost, težave, probleme ... Rešitev je osvoboditev! Smo bitja neskončnosti, torej se moramo vrniti v to stanje! To sta potreba in želja sleherne duše. To je izgubljeni raj, ki ga iščemo in čakamo.

– da nikoli nismo sami. Imamo vodstvo. Imamo zaščito. Dobivamo pomoč, ki ustreza razvojni stopnji naše zavesti. Obstaja zakon, ki ga spoštuje luč! Vzpon mora biti naš! Razvoj mora biti naš! Evolucija mora biti naša! Iskro v sebi moramo razplamteti v mogočni plamen odrešitve! To je naše delo!

– da je čas iluzija. Naš resnični jaz obstaja v »nečasu«! Smo multidimenzionalna bitja. Smo brezčasni. Večni. Neumrljivi. Brez začetka in konca! Smo življenje samo! Smo vse v vsem!

– da se vračamo domov. Naš dom je čista zavest boga. Vse človeško mora zgoreti, se preobraziti, oziroma dvigniti na oltar luči. Edino resnično je duh, ki je večen, popoln, neomejen, neuničljiv ..., se ne stara in ne umre.

– da smo ljubezen. Ljubezen je naša esenca. Je naše bistvo. Postati moramo ljubezen. Dihati moramo ljubezen. Govoriti moramo ljubezen. Misliti moramo ljubezen. Hoditi moramo ljubezen.
To je pot. To je smisel. In to je cilj. To so nebesa, ki si jih vsak tako zelo želi.
Tukaj smo. Prišel je trenutek preporoda. Začnimo znova. Drugače. Boljše. Lepše. Začnimo z ljubeznijo ...

Otroci so naš zaklad. Naredimo jih srečne. Naredimo jih velike.
Naredimo jih svetleče. Naredimo jih božanske. Kako? Da jih spomnimo, kdo so!