Novice Svet24

Nikoli ne počivamo, ves čas delujemo. Naša bit ne potrebuje počitka, potrebuje ga le naše telo. Ko zaspimo, se naša bit izraža v povsem drugih dimenzijah, ki niso tako stvarne, kot je človeška.
Sanje torej niso le neki film, ki se vam predvaja med spanjem. V bistvu so vaš doživljaj v drugi dimenziji. So zelo čutne in močne.
Razlika med dimenzijami je samo v tem, da v človeški dimenziji uporabljamo telo, v drugih dimenzijah pa fizičnega telesa ne potrebujemo. Vsega se zavedamo in doživljamo zgolj skozi bit. Tudi če sanjamo ljudi ali svet, ki ga poznamo, gre le za interpretacijo. Ko se zbudimo v človeško dimenzijo, doživljaje, ki jih doživimo v drugih dimenzijah, interpretiramo skozi človeško projekcijo. To je povsem logično, saj če sebe trenutno doživljamo s človeškega vidika, moramo najti temu primerno interpretacijo občutij, ki smo jih doživeli. Ko začnemo sebe interpretirati s kakšnega drugega vidika naše biti, si lahko iste sanje razložimo na popolnoma drugačen način.
Povedati vam želim, da ste skozi sanje ravno tako živi kot zdaj, ko to berete, ko kuhate, kolesarite ali opravljate kakršnokoli človeško delo.

SPOMINJANJE
A zakaj se sanj velikokrat ne spomnimo?
Včasih človeški vidik zaradi omejenosti v linearnem svetu ni zmožen interpretirati doživljajev, ki jih je doživel na drugih ravneh in v drugih dimenzijah. Tako nam sanje z vidika človeka ostanejo neznanka. Če pa želimo nanje pogledati z vidika biti, jih bomo lahko doživeli ali začutili na popolnoma svojstven in neopisljiv način. Ko bomo z vidika biti preklopili na človeški vidik, bomo ponovno težko razložili, kar smo doživeli v sanjah.
Sanje torej niso le neko podoživljanje človeškega življenja, ampak so življenje na drugi ravni.
Kadar se odpravljam spat, to običajno doživim kot pripravo na neki potep ali potovanje. Vem, da grem nekam, kjer bom nekaj doživela.

OBČUTENJA
Preklop med dimenzijami se lahko dogaja tudi sredi dneva. Sama sem večkrat doživela neki občutek, ki se zdi podoben spanju, a ni. Naenkrat sem dobila željo po tem, da se uležem na posteljo ali v kopel. V trenutku se je zgodil močan preklop in preskok iz človeške dimenzije v neko drugo. Tega preklopa si nekaj časa sploh nisem znala razložiti. Sicer sem ga sprva interpretirala kot spanje, toda vedela sem, da ni povsem enako.
Ko sem se ulegla na posteljo ali v kopel, sem v trenutku začutila, kako odplavam nekam drugam. Takrat je moja bit počasi zapuščala to dimenzijo. Odsotnost moje zavesti v človeški dimenziji je lahko trajala dvajset ali deset minut, včasih kar celo uro. Občutja, ki sem jih doživela v tem času, ko sem se zbujala, so bila drugačna kot takrat, ko se prebujam iz spanca. Zdelo se mi je, kot da sem se v trenutku iz neke dimenzije vrnila v človeško – kot da me je nekaj potegnilo nazaj. Za ostale občutke sploh ne najdem besed. Rečem lahko le, da so bili izjemno močni. Ko sem se vrnila v človeško dimenzijo oziroma ko sem se je ponovno zavedala, se nisem spomnila, kaj točno sem doživljala v drugi dimenziji. Samo vedela sem, da se je nekaj dogajalo, da sem nekaj izkušala in doživljala, vendar nisem vedela, kaj.
Takšna izkustva so v zadnjem času zelo pogosta, vendar se ne obremenjujem z interpretacijo s človeškega vidika. Zgolj zavedam se, da sem doživela neko posebno in razburljivo izkustvo, skozi katero se spoznavam. Zavedam se tudi, da so vsa izkustva ostala v meni in jih ohranjam – ne glede na to, da si jih z vidika človeka ne znam razložiti. Čeprav so ta izkustva nedojemljiva, vem, da jih lahko kadarkoli uporabim, če bi jih potrebovala.