Spoznajmo več o simboliki hruške, njeni zgodovini in uporabi – pa gremo kar na začetek: k njenemu izvoru.
Prvi je sadež hruške omenil Homer v svoji epski mojstrovini Odiseja in ga označil za enega od »darov bogov« na kraljevem vrtu Alkinoja, kralja Feakovcev. To bi bilo verjetno dovolj, da razjasnimo, kolikšna najmanj je njena starost.
VIROV JE VELIKO
Številni viri pričajo, tako da lahko z gotovostjo potrdimo, da je bilo to sadje dejansko znano pred približno 3000 leti v Aziji in Evropi, zlasti na Kitajskem in na afriški obali Sredozemskega morja.
O hruški so govorili tudi v Grčiji; poleg Homerja je Teofrast, priznan kot največji botanik antike, v svojem delu Historia Plantarum (Opisi rastlin) poročal o obstoju številnih sort hrušk, tako gojenih kot divjih. V rimskih časih pa je Mark Porcij Katonstarejši v svoji razpravi De Agri Cultura (O agrikulturi), prvem delu, napisanem v prozi, opisal šest načinov gojenja hruške.
Med drugim je Plinij s svojo Historio Naturalis (Naravoslovje) razkril razloge za poimenovanje nekaterih vrst hrušk, glede na njihove odkritelje ali vonjave; na primer Laurea se tako imenuje zaradi vonja po lovorju.
Kje pa se je prvotno razvilo to sadje? Po mnenju botanikov na gorskem ozemlju današnje zahodne Kitajske, kjer so odkrili rod Pyrus, ki spada v družino Rosaceae, iz družine Pomoideae; od tam se je razpršil na več točk in se prilagodil različnim podnebjem in temperaturam ter se izoblikoval v različne sorte, ki jih poznamo danes.
SIMBOLIKA V RAZLIČNIH KULTURAH
Odkrivanje kulturne vloge hruške v literaturi ima torej zelo stare korenine. Začne se v starodavni Grčiji s Homerjem, Hipokratom in Teofrastom ter seže vse do starega Rima, kjer so nam med drugim Katon, Vergilij in Plinij nakazali, kako pomembno je bilo gojiti ta pridelek.
Za mnoge starodavne bogove, kot so egipčanska boginja Izida ter grški boginji Hera in Atena, je hruška veljala za sveto. Simbolično jo povezujejo zlasti z Afrodito, boginjo ljubezni, zaradi oblike, ki spominja na žensko telo in zato velja za erotični simbol. V krščanski simboliki pa je hruška predstavljala Kristusovo ljubezen do človeštva.
V srednjem veku, temnem obdobju, prvo sortno zbirko neposredno pripisujejo Karlu Velikemu, cesarju Svetega rimskega cesarstva. Z razpadanjem struktur na podeželju je pridelovanje tega pridelka prešlo v roke meniških redov.
Nekatera imena sort spominjajo na imena nekaterih samostanov, na primer S. German ali Jeruzalem. V naslednjih stoletjih, od 16. stoletja, se je število strokovnjakov za sadjarstvo, predvsem v Franciji, povečevalo; od pridelave so prešli na proučevanje sadja. Hruška je bila v tem obdobju uvrščena med sadna drevesa z več oblikami, sortami in posebnimi lastnostmi.
Na Vzhodu ima to sadje močno pozitivno simboliko. Na Kitajskem hruška predstavlja pravičnost, dolgoživost, čistost in modrost, v Koreji pa simbolizira milost in plemenitost. Obstaja tudi veliko legend o tem, kako lahko to sadje daje ženski plodnost, srečo, modrost in zdravje. Ne nazadnje na Japonskem hruški pripisujejo sposobnost odvračanja zla.
ČAROBNE MOČI
Zaradi ženstvene oblike se to sadje pogosto uporablja kot močna sestavina pri ljubezenskih ali spolnih urokih. Sadeže ali liste drevesa lahko uporabite tudi za povečanje učinkov uroka plodnosti.
Če ste ženska in želite še bolj delati s svojo žensko energijo, najlažje uporabite posušene koščke hruške ali njene olupke – z njimi napolnite majhen mošnjiček in ga nosite pri sebi ali pa zažgite liste hrušk tik pred posebnim romantičnim zmenkom, da povečate svojo žensko energijo in seksualno privlačnost.
Kot pri večini urokov ali drugih čarobnih postopkov je za okrepitev njihove moči idealno, da plodove in liste hrušk naberete sami in tako, ko so še na drevesu, z njimi vzpostavite energijsko povezavo.
Da bi bili ves čas povezani s svojo spolno energijo in občutkom za intimnost, je priporočljivo uporabljati parfum ali toaletno vodo z dodanim vonjem hruške.
V ENCIKLOPEDIJI
Tudi Scott Cunningham v svojem delu Enciklopedija čarovnih rastlin hruški nameni svoje mesto: pripiše ji ženski spol, planet Venero, element vodo, kot moč pa poželenje in ljubezen. Posebej omeni čarovne palice, izdelane iz hruškovega lesa, ki naj bi podžigale poželenje, pa tudi to, da so po starih izročilih čarovnice najraje plesale prav pod hruškovimi drevesi.
