Iščem nekoga, ki bo verjel vame, varoval moje srce in branil moje meje. Razumel bo, da sem sestavljena iz dobrega in slabega, in mi dal dovoljenje, da v svoji celovitosti združujem oboje. Ne bo me sodil po napakah, podpiral me bo pri negotovih korakih in zaupal, da bom znova znala najti pot tudi, če z nje kdaj zaidem. Sočutno mi bo stal ob stani in vedno, brez izjeme, deloval v moje dobro.
Se vas zgornje besede dotaknejo? Je to nekaj, kar iščete tudi sami? Sliši se skoraj prelepo, da bi se lahko uresničilo. Morda ste že poskušali in so za vami zveze, ki so vas razočarale, morda ste v iskanju strli srce drugemu ali pa ste trenutno v partnerstvu, v katerem vam nekaj manjka in se sprašujete, ali boste sploh kdaj srečali tistega pravega. Kaj, če bi vam rekli, da najustreznejšega kandidata za ljubezen svojega življenja že poznate? To ste vi! Če kdo, potem lahko sami sebe ljubite na prav tak način, kot si to želite in potrebujete.
Na poti k ljubezni do sebe so vam lahko v podporo razmišljanja psihologa Lachlana Browna.
Za začetek ...
Da bi lahko postali ljubezen svojega življenja, morate najprej sprejeti dejstvo, da ste zase vi najpomembnejša oseba v vesolju. Seveda na svetu niste sami in edini, in prav je, da se tega zavedate, vendar svoje življenje živite samo vi. Ko se srečamo s svojim razumevanjem stvarnosti, štejemo le mi sami. Zato je še toliko pomembnejše, koliko se imamo radi in kako skrbimo zase. Odnos s samim seboj je odločilni dejavnik pri oblikovanju življenja, ki ga doživljamo skozi svoje oči. Manj ko imamo sami sebe radi, se poslušamo in se razumemo, bolj smo jezni, zmedeni in frustrirani. Ko se začenjamo imeti radi, vse, kar vidimo in srečujemo, postaja malo boljše na vse možne načine.
Ljubezen do sebe od nas terja veliko dela, saj smo sami sebi pogosto največji kritiki. Nagnjeni smo k sovražnim napadom nase, za premnoge se te faze nesprejemanja sebe raztegnejo čez vse življenje. Kadar več časa porabimo, da se kritiziramo, kot da se imamo radi, v življenje privzamemo negativno nagnjenje k interpretiranju sveta zunaj sebe. Zato začnimo z ljubeznijo do sebe. To ni najlažja naloga, je pa najpomembnejša.
Pomislite ...
Pomislite na ljudi v svojem življenju, ki jih imate radi, ki jih spoštujete in vas njihov obstoj navdušuje. Zelo verjetno ste z njimi prijazni, potrpežljivi, podporni in razumevajoči do njihovih napak ter pomanjkljivosti. Pripravljeni ste jim nameniti čas, prostor in priložnosti za rast, saj verjamete v njihov potencial in možnost razvoja. Zdaj pomislite na to, kako delujete v odnosu do sebe. Si namenjate ljubezen in spoštovanje, ki ju brez pomisleka namenjate bližnjim? Ste enako pozorni na svoje kot na potrebe drugih? Ljubezen do sebe namreč ni le stanje duha, izkazuje se v dejanjih, ki so vtkana v vsakodnevno življenje. Ljubezen si izkazujemo od jutra do večera.
Sprejmite vse odtenke
Ste že kdaj pomešali ljubezen do sebe z neskončno pozitivnostjo in optimizmom? Požvižgavanje veselih pesmi in iskanje svetlih plati tam, kjer jih ni, ni nujno učinkovit recept. Mantra, da pozitivne vibracije preprosto privlačijo pozitivne situacije, ne deluje vedno. Napihnjen optimizem je pogosto velika laž, s katero sami sebe oviramo pri tem, da bi prišli v stik s svojo negativno platjo. Prav vsi imamo namreč tudi temno stran, v kateri se skrivajo trpljenje, sovraštvo in bolečina. Zanikanje in prikrivanje tega dela sebe nas razjeda od znotraj in nas sili, da se zapiramo vase. Dovolite si biti iskreni pri tem, kdo zares ste. Sprejmite, da včasih čutite negativna čustva, kot so gnus, bes in ljubosumje. Sprejmite, da ni prepovedanih čustev in da nas ta najbolj nepričakovano preplavljajo takrat, kadar z njimi nismo v stiku, ker se jim izmikamo ali jih zanikamo. Ranljivost je edini način, da živimo življenje s polnim srcem, in to pomeni, da se odpremo tudi za neprijetne in boleče občutke.
Dejstvo je, da smo vsi sestavljeni iz vseh odtenkov, od najbolj čiste svetlobe do trde teme. Noben odtenek nas sam po sebi ne opredeljuje in tako, kot celostno sprejemamo druge, smo tega sprejemanja vredni tudi sami.
Odpustite svoji preteklosti
Sprejemanje lastnih napakic in ljubkih pomanjkljivosti je eno, drugo pa je ljubiti svoje misli, čustva, poškodbe in grehe. To je precej višja raven ljubezni. Odkrijte svojo življenjsko zgodbo, sledite svoji poti od otroštva do osebe, ki ji danes v oči zrete v ogledalu. Poiščite razlog za vsako negativno čustvo, vsako dejanje, ki se ga sramujete, vsako besedo, ki jo še danes obžalujete. Stresite okostnjake iz omare in se poskušajte spomniti, zakaj so se sploh znašli tam. To je priložnost, da najdete novo razumevanje za svoje delovanje v preteklosti. Morda vas bremenijo travme iz otroštva. Morda danes svet vidite drugače kot nekdaj, svojo preteklost pa presojate z današnjimi očmi in se tako kritizirate za nazaj. Najdite pojasnila zase in sprejmite, da se ljudje spreminjamo, rastemo in napredujemo. Opustite sram in ga nadomestite z razumevanjem in sočutjem.
Kadar skrivamo pretekla čustva, se zaklepamo v lastno kletko in razvijamo čustvene motnje, utemeljene na starih izkušnjah. Namesto da bi jih razdelali, se jih oklepamo. Edina pot do čustvene svobode je skozi neprijetna srečanja s seboj. Lahko je izjemno boleča, vendar travmo lahko razrešujemo le zunaj svoje cone udobja.
Delite se z drugimi
Na tej poti samoraziskovanja lahko o sebi odkrijete resnice, ob katerih boste presenečeni in zgroženi. Cilj je, da se prebijete skoznje in se ob razumevanju in sprejemanju vzljubite. Šele ko boste sprejeli svoje brazgotine, lahko začnete ceniti tudi svoje darove – to so vaše izjemne odlike. Empatija, humor, ljubezen, vse, kar je ostalo, ko ste s sebe obrisali prah starih zamer do sebe. Ko vzljubimo sebe in svoje lastnosti, se odpre priložnost, da se zares pristno delimo s svetom. Le kadar se avtentični povezujemo, tudi drugim pomagamo, da pridejo v stik s seboj in svojo ljubeznijo do sebe.
Govorite, kar mislite, in delajte, kar govorite
Če želite biti ponosni nase, morate verjeti v svojo integriteto. Zgradite jo zase in postavite kredibilnost, na katero se lahko zanesete. Vsakič, ko jo potrdite, utrjujete zaupanje vase. To pomeni, da ukinete sprenevedanje in ga nadomestite z jasno iskrenostjo. Prenehate obljubljati in se potem kesati, ker se niste držali dogovora. Najlepše pri tem je, da sploh ni treba začeti z velikimi koraki. Zastavite si majhne cilje in poskrbite, da jih dosežete. To vam bo dalo voljo, da se lotite tudi zahtevnejših izzivov.
POGOSTA PREPRIČANJA, KI ŠKODIJO LJUBEZNI DO SEBE
1. Preteklost napoveduje prihodnost
Kadar je življenje težko, marsikdo verjame, da bo vedno takšno. Kadar pa nam gre dobro, se zavedamo, da sreča ne more trajati. Pri tem gre za samoizpolnjujočo se napoved in slabo presojo. Dejstvo je, da nič v našem življenju ni večno, niti življenje samo, in da so spremembe edina stalnica. Tako tudi, ko vam je težko, verjemite, da se bo prej ali slej kaj spremenilo. Z vašo aktivno pomočjo še prej kot kar samo od sebe.
2. Ranljivost je nevarna
Nihče ne uživa v občutku neudobja. Vendar je resnica, da napredek pride šele, ko izstopimo iz varne cone. Da to lahko naredimo, moramo sprejeti svoje nepopolnosti in se prepustiti ranljivosti. To je priložnost za uvid, ki nas lahko vodi do izjemnih spoznanj o sebi.
3. Za svojo srečo potrebujem partnerja
Če ne zdržite sami v svoji družbi, kako se imate lahko radi? To prepričanje je še posebej nevarno, saj se v življenju lahko zares zanesemo le nase. Partnerstvo je čudovita izkušnja, vendar nas ne določa. Dokler svojo srečo iščemo zunaj sebe, bomo obsojeni na negotovost in odvisnost. Naučimo se najprej živeti srečno s seboj in naj bo to trdna osnova za zdravo razmerje z drugo celovito osebo.
4. Pripadnost pomeni podobnost
Naučeni smo, da moramo pripadati, da bi se dobro počutili. Problem nastane, ko na račun pripadnosti zanemarimo svojo različnost, posebnosti in edinstvenost. Poskušamo se zložiti v okvir, ki ga je predpisala neka skupina ali širša družba. To škodi naši ljubezni do sebe in zadovoljstvu – kadar se prilagajam za vsako ceno in se spreminjam za druge, pozabljam na svoje pristno jedro. Brez pristnosti pa ni niti sreče niti prave ljubezni.
5. Vse jemljem osebno
Nekateri skoraj vse, kar se nam dogaja, interpretiramo kot neposreden napad nase. Vse se dogaja prav nam, ne le, da se dogaja. Kadar na tak način vidimo svet, se potrditve tega prepričanja kar vrstijo. Tisto, na kar se v življenju osredotočamo, namreč postane prevladujoča tema. Resnica je, da ves svet ni naperjen proti vam in da to, kar ljudje mislijo, pove več o njih kot o vas. Vsak od nas nosi svoja očala, skozi katera vidi svet, zakaj si ne bi nadeli tistih bolj optimističnih in upajočih? Ljubezen vašega življenja vam bo hvaležna.
Od vseh ljudi, ki jih boš v življenju spoznal, si ti edini, ki ga ne boš zapustil ali izgubil. Kar se tiče življenjskih vprašanj, si ti edini odgovor, kar se tiče življenjskih problemov, si ti edina rešitev.
(Neznani avtor)
