Kdaj ste spoznali Heleno Blagne?
S Heleno Blagne sva se seznanila leta 1983. Nasproti radija je bil bife in v njem so potekali vsi dogovori. Berti Rodošek je takrat Heleni prinesel njeno prvo solistično pesem, Ne hodi mi preblizu, ki jo je potem posnela, meni pa je takrat Berti predal note za pesem Mama. Pozneje tistega leta sva s Heleno pela na Slovenski popevki. Helena je takrat nastopila kot članica nekega ansambla, ime sem žal pozabil, sam pa sem takrat nastopil že kot solist s pesmijo Suzana.
Kakšne spomine imate na prvo srečanje?
Spomnim se, da sva se takoj ujela. Res neverjetno. Bila je simpatična, čedna ter prijetno pogovorljiva. Takrat me je povabila tudi na obisk.
Se še spominjate podrobnosti svojega prvega obiska pri Heleni Blagne?
Takrat še nisem imel izpita za vožnjo avtomobila, naredil sem ga namreč precej pozno, tako da sem kmalu po najinem prvem srečanju odšel z avtobusom na Jesenice, kjer me je na avtobusni postaji na Koroški Beli pričakala Helena. Odšla sva k njej in postregla mi je, tega se še živo spominjam, z malinovcem. Da, z malinovcem. (smeh) Helena namreč ni znala skuhati kave. Verjetno zato, ker je imela tri starejše sestre. No, pozneje mi je kavo skuhala Helenina mama.
Kdaj sta začela s Heleno skupaj nastopati?
Prvi večji skupni nastopi so bili, ko sem Heleno povabil na svoje nastope. To je bilo že takoj leta 1983. Najin prvi skupni nastop je bil za Onkološki inštitut. Pozneje je Helena povabila mene na vse svoje večje nastope.
Leta 1985 sva pela vsak svojo pesem, nato je Helena odšla nastopat po celotni takratni Jugoslaviji. Bila je velika zvezda, a jo je želja, da bi nastopala pri nas, pripeljala nazaj v Slovenijo.
Kako to, da se vi niste odločili za nastope v drugih republikah takratne Jugoslavije?
Mene to ni nikoli zanimalo. Dvakrat so pripravili zame pesem in me vabili, da bi nastopil na izboru za pesem Evrovizije v takratni Jugoslaviji, a sem jih zavrnil. To me ni nikoli privlačilo. Nisem maral tujine. Nastopati v tujini za naše zdomce, da, to sem šel, a da bi šel tja predstavljat državo, to pa ne.
Kakšna je bila pot do vajinega skupnega nastopa na MMS s pesmijo Vrniva se na najino obalo?
Oto Pestner me je povabil k sebi domov in mi na klavir zaigral melodijo te pesmi. Zatem sem odšel na obisk k sorodnikom na Bled in nenadoma sem se domislil, da bi bila to lahko priložnost, da s Heleno Blagne odpojeva v duetu. Poklical sem Ota in mu povedal zamisel o duetu. Oto se je strinjal. Takoj sem poklical Heleno ter ji rekel, naj pride na Bled. V župnišču na Bledu sva nato s Heleno določila tonaliteto pesmi, ki sem jo posredoval Otu. Oto pa je potem vse skupaj pripravil in kmalu sva s Heleno pesem tudi posnela. Ko sem posnetek predvajal prijateljem na plaži v Fiesi, še pred samim nastopom na festivalu Melodije morja in sonca, so rekli, naj jim predvajam še enkrat in nato še enkrat. Štirikrat sem jim moral takrat predvajati to pesem, tako jim je bila všeč, čeprav slovenske glasbe niso poslušali. Uradno je sicer ne bi smel predvajati niti prijateljem, danes se česa takšnega ne bi upal, ker ima vsak telefon in lahko posname. Takrat so bili drugačni časi.
Leta 1989 sta s pesmijo Vrniva se na najino obalo dosegla nekaj, česar si verjetno takrat nista niti v sanjah predstavljala. Ste mislili, da bo pesem postala takšna uspešnica?
Spomnim se, da smo s prijatelji sedeli v sobi, ko so nam sporočili, da festival zaradi dežja odpade, saj takrat Avditorij še ni imel strehe. Odšel sem na plažo in kar nenadoma me je prišel nekdo iskat, češ da festival bo. Kmalu je nastala panika, saj je Heleni manjkal kos oblačila in smo nato hitro šli do še odprte trgovine, da smo želeno dobili. Pred nastopom sva imela strašansko tremo, saj je žreb odločil, da nastopiva prva. Oder je bil še malo moker, in ko sem Heleno v nekem trenutku malo hitreje potegnil, bi jo zaradi visokih pet, ki jih je imela, skoraj spodneslo. A ljudje so bili nad nastopom navdušeni.
Leti 1989 ter 1990 sta bili za vas zelo uspešni, mar ne?
Res je, leta 1989 sem poldrugi mesec pozneje zmagal tudi na Narečni popevki s pesmijo Mam'na l'bezen. Naslednje leto pa spet slavil na MMS s Slovenskim mornarjem. Koledarsko gledano so bile vse tri zmage dosežene v letu dni.
Kako to, da se po zmagi s pesmijo Slovenski mornar na MMS niste več odločili za nastopanje?
Oto mi je takrat rekel, da bodo, če bom zdaj še enkrat zmagal, rekli, spet je Junkar zmagal, če ne bom, pa bodo rekli, kaj pa je z Junkarjem narobe. In Ota sem, kot starega mačka, upošteval ter hodil na prireditve le še kot gost. Zdaj mi tudi ni več do tega, da bi še tekmoval.
Pozneje so se pojavila tudi namigovanja, da sta se s Heleno Blagne sprla. To drži?
Po zmagi na MMS sva bila s Heleno vsaj še deset let v špici. Ljudje so naju ustavljali, želeli, da se jima podpiševa ... Na začetku mi je bilo to prijetno, pozneje me je začelo motiti. A s Heleno Blagne se nikoli nisva sprla.
Helena Blagne in Nace Junkar sta se kot glasbena izvajalca ter tudi kot glasbeni dvojec zagotovo zapisala v zgodovino slovenske glasbe. Občasno in ob posebnih priložnostih tudi še zapojeta v duetu. A razlog, da na odrih ne stojita več skupaj tako pogosto kot pred leti, po besedah Naceta Junkarja ni v sporu med njima, saj tega nikoli sploh ni bilo.
