Tako deklica prične risbo popravljati po navodilih svoje mame, ampak sedaj risanje in risba deklici nista več všeč.
Ko se je deklica odločila narisati risbo, je bila to njena želja, njen navdih, risala je iz navdušenja. Ko pa se je pojavila mama in jo začela popravljati, risba ni več izgledala tako, kot si jo je zamislila deklica, ampak kot si je to želela mama. Sedaj deklica ni bila več navdihnjena, ustvarjalna, risba ni več izžarevala njenih idej in želja, ampak mamine. Tako je deklica počasi tudi izgubila željo po risanju, saj ni več mogla izražati same sebe.
Nesrečna v sebi
Ali drugi življenjski primer, kako v življenju izgubimo stik s seboj. Deklica je cele dneve risala, ob tem je uživala, se sproščala in se veselila. Ko pa se je odločila, da gre študirat slikarstvo, ji starši tega niso dovolili. Deklica je odraščala v družini zdravnikov, zato so starši želeli, da nadaljuje družinsko tradicijo, prav tako pa so bili mnenja, da v slikarstvu ni prihodnosti. 'Slikarji,' so ji govorili, 'so zmedeni, zasanjani, nerealni ljudje, ki živijo v povsem svojem domišljijskem svetu.' Deklica je kasneje dejansko postala uspešna in ugledna zdravnica, a v sebi se je počutila zelo nesrečno in nezadovoljno. Tako je po nekaj letih kot odrasla ženska zbolela za zelo hudo boleznijo.
Navdih ali breme
Vsak izmed nas mora izpolniti svoje življenjsko poslanstvo in kadarkoli drugim dovolimo, da nas usmerjajo po njihovih željah, zaidemo iz svoje življenjske poti. In takrat nam življenje ni več v navdih in veselje. Počasi postanemo zagrnjeni, zmedeni in odtujeni od samih sebe. Samo kadar počnemo resnično to, za kar smo poklicani (poklic), smo resnično navdihnjeni, lahko prestanemo ogromno preizkušenj, razočaranj in preprek, saj čutimo, da to kar delamo, enostavno moramo početi, da je to kar počnemo naše veselje, navdih, čutimo, da smo za to delo poklicani.
Takrat delo ni samo delo ampak je naše veselje, delo nas izpopolnjuje, navdihuje. Samo takrat, ko počnemo nekaj iz svojega notranjega hrepenenja lahko damo od sebe samo najboljše. Če pa delamo nekaj samo zato, ker moramo, se počutimo nezadovoljne, razdražene in vsako dodatno opravilo nam je samo še v večje breme.
Zato vedno sledite svojim notranjim željam, hrepenenjem in občutkom, kajti preko njih vam govori vaša intuicija. To naj bo vaše vodilo skozi življenje. In pri tem se nikoli ne ozirajte na mnenja drugih ljudi. V sebi ste čutili ali pa še vedno čutite, kaj je tisto, kar si dejansko želite početi. Zato ne odlašajte, ampak se podajte za svojim življenjskim poslanstvom.
