Vsi čakamo tisto potrditev od svojih prijateljev, družine ali našega partnerja.
To nas bo osrečilo. Zaradi teh stvari se lahko znotraj sebe počutimo srečne. To nam daje novo samozavest in vero v sebe. Vse to nam daje neko pozitivno vrednost, kar pa je zelo pomembno.
Kako vse to dobiti?
Naredimo vse to, kar pričakujemo in želimo, najprej mi za druge. Če nas nihče ne pohvali, pohvalimo najprej mi nekoga drugega. Naredimo prav vse, kar želimo, da bi drugi dali nam. Dajmo in pokažimo ljubezen, pozornost, cenjenost, pokažimo navdušenje nad zmago nekoga, četudi je ta zmaga zelo majhna. Pokažimo drugim, kako izjemno nam je mar za njih in kako izjemno jih cenimo. Najverjetneje se ta trenutek sprašujete: kako pa bo to pomagalo meni?
Pomagalo vam bo v trenutku. Prvi občutek, ki ga začutimo, ko naredimo nekaj dobrega za druge, je osebno zadovoljstvo. Ta občutek dvigne našo samozavest v naših lastnih očeh. Ob tem se počutimo dobro. Ko ustvarimo srečo v drugih, ustvarimo srečne občutke tudi znotraj sebe. Spodbujam vas, da namesto, da bi sedeli in čakali, da vse to prejmete v svoje življenje, da najprej vse te izjemne geste pokažete drugim, da dajete drugim.
Kaj se zgodi?
Kaj pa se bo zgodilo v drugih, ko bodo hvalo in spoštovanje prejeli od nas?
Počutili se bodo srečno.
Srečni bodo z nami.
Všeč jim bomo še bolj.
Počutili se bodo, da nam morajo prijaznost pokazati nazaj.
Naredili bodo za nas točno tisto po čemer smo sami hrepeneli.
Delimo srečo, če jo želimo tudi prejemati. To je najkrajša pot do bolj polnega življenja.
Veselje in sreča sta če stanje našega uma, ko smo v popolni povezavi sami s seboj. Počutimo se bolj sproščeni in lažje sprejemamo in doživljamo zunanje okoliščine.
Biti nesrečen ni nikoli naš končni cilj v življenju, ampak neizmerna sreča in zadovoljstvo. Če v življenju nismo srečni, potem življenje dojemamo kot zelo veliko breme. Živimo samo zato, ker nimamo druge izbire. Naj občutek sreče postane naša nova navada, ki jo delimo z drugimi in z isto mero prejemamo nazaj.
Naj bo sreča del našega vsakdanjika.
