To je ljubezen, ki potrebuje čas in zrelost. »Kajti če niste dovolj zreli za pravo ljubezen, se lahko zgodi, da jo boste – zaradi bahavosti, tekmovalnosti, pogojevanj in podobnih banalnosti – osiromašili ali celo izgubili.
Zato je dobro, da prave ljubezni ne srečate prehitro, ko ste še vihravi in prepričani, da vas 'še nekaj velikega' čaka za vsakim vogalom … in je zato ne prepoznate,« pravi energijska raziskovalka Andreja Novak.
Marsikdo čaka svojo pravo ljubezen celo življenje v upanju, da jo bo potem, ko jo bo našel, lahko postal boljši človek, da ga bo ta lahko »rešila«. To pa je seveda napačno stališče, saj mora najprej vsak sam postati »pravi – boljši človek«, kar je mogoče doseči skozi sprejemanje svetlobe svoje duše in delovanje skozi njo. In potem se zgodi tudi ljubezen. »Zato se najprej z vso ljubeznijo potopite vase. Dajte si čas, da se bo v vas razvila in nato pocelila stare rane – tudi iz preteklih življenj. Tako boste potem, ko srečate pravo osebo, lahko zacveteli in brez strahu sledili srcu in svetlobi.«
Konec ljubezni ali konec odnosa?
Srčna čakra je vez med telesom in duhom, je središče ljubezni, usmiljenja, ravnovesja in miru. Na ravni srca zaživijo duhovne vrednote; to je tudi točka, kjer nižje čakre preidejo v višje. Pripisujejo ji zeleno barvo, njen element je zrak. Zrak je element diha, kisika, ki ga črpa skozi krvni obtok vsak srčni utrip. Pljuča, ki se polnijo in praznijo, so kot veje in vitice srčne čakre. Srčna čakra si zapisuje informacije, ki so povezane z brezpogojno ljubeznijo, odpuščanjem in plemenitostjo. Njena energija nam pomaga preseči navezanost na materialni svet in ustvarja ravnovesje v odnosih in sebi.
Nepravilno delovanje srčne čakre pa lahko povzroča mnoge bolezni, izraža pa se lahko tudi skozi ljubosumnost, sovraštvo, jezo, pomanjkanje samospoštovanja, nezmožnost odpuščanja … Na psihološki primanjkljaj kažejo tudi določene (ljubezenske) potrebe ali kar zahteve: »Potrebujem čas zase, potrebujem nekoga, ki bi se pogovarjal z menoj, potrebujem varnost, pohvalo, nekoga, ki bi mi vsak dan povedal, da me ima rad, potrebujem nove izzive, potrebujem dokaze, da me potrebujejo, potrebujem spoštovanje drugih, partnerjevo razumevanje, sorodno dušo, ljubezen, podporo drugih, prijazno besedo, naklonjenost, pogovor o bolečini, bolezni …« Pri tem seveda ne gre za pravo ljubezen, saj – kot pravi Andreja – te potrebe pripadajo nižjim čakram. Če srečamo osebo z enakimi potrebami, je to srečanje dveh, ki imata notranji primanjkljaj in drug od drugega pričakujeta zadovoljitev svojih potreb. Sčasoma se v takem odnosu izrazijo tudi lastnosti, ki jih eden od partnerjev pri sebi ne mara, zato ga te iste lastnosti pri drugem še toliko bolj motijo (nezanesljivost, posmehovanje, neodločnost, zavist …) in kmalu se ne moreta več prenašati. Pravita, da je konec ljubezni, je pa le konec odnosa, saj to sploh ni bila ljubezen.
Ljubezen, ljubosumje in odpuščanje
Ljubezen je najmočnejša sila, zato se jo učimo spoznavati postopoma. Spoznavamo jo v vseh obdobjih in različicah – od mamine brezpogojne ljubezni do grenkih izkušenj ljubezni, ki pogojuje, ustrahuje in nas rani. Zaradi teh ran je marsikdo že v otroštvu »zaklenil svoje srce«; ni več izražal čustev, ni čutil ljubezni ne do sebe, ne do drugih; postal je čustveni invalid. Vse pa se začne pri brezpogojni ljubezni do sebe. Dajemo lahko le iz svoje polnosti in šele ko živimo ljubezen, smo resnično odprti za sočutje in odpuščanje. Dokler bomo prepričani, da za svojo srečo potrebujemo drugega in dokler bomo zanikali sebe in svoje potrebe, bomo vedno znova naleteli na ovire in blokade, ki ustavljajo našo moč. In če se je v otroštvu izoblikovalo prepričanje, da nismo vredni ljubezni, skozi življenje privlačimo ljudi, ki nam ljubezni ne izkazujejo.
Ljudsko mnenje je, da je ljubosumje del ljubezni; toda – kot pravi Andreja, je pojav ljubosumja pokazatelj slabega ali napačnega delovanja srčne čakre. »Hkrati pa je ljubosumje najhitrejši način, da odkrijemo svoje energijske rezerve, torej svojo skrito notranjo moč. Ko se aktivira ljubosumje, se vedno sproži energija, ki vodi v akcijo, manifestacijo. To energijo pa lahko usmerimo tudi konstruktivno – v odkrivanje sebe in v izboljšanje sebe kot osebnosti. Če pa pustite, da se ta energija nekontrolirano sprošča in vas potegne v vrtinec čustev, se lahko zgodijo zelo dramatične zgodbe.«
Korakanje v pravo smer
Da bi ljubosumje postopoma le obvladali, Andreja priporoča, da si je vsakič, ko se oglasi, dobro zavestno reči: »Dovolj! Dovolj je tega!« Svetuje tudi, da ob tem, ko v mislih ali glasno rečemo »Dovolj!«, začutimo stopala ali celo udarimo z levim stopalom ob tla, da začutimo čustveno moč te odločitve. »Ljubosumje se skriva v globini naših energij, v energiji Plutona in Marsa in to energijo je dobro sistematično odkrivati. V to globino je slej ko prej nujno pogledati, še posebej če imate poleg čustvenih še zdravstvene težave (alergije, avtoimune bolezni). Sicer lahko izbruhnejo razdori v odnosih ali celo bolezenska stanja, poškodbe, nesreče … Svojega življenja se lotite odkrito in iskreno ter ga izboljšajte na vseh ravneh. Trajna zmaga nad ljubosumjem je možna samo, če ste resnično zadovoljni s sabo in svojim načinom življenja. Že z razmišljanjem in odločitvijo v tej smeri ste prvi korak ste že naredili.«
Tudi nezmožnost odpuščanja (odpuščanje pa je poleg ljubezni tisti ključ, ki odpira vrata srca) je treba znati premagati. Ne odpuščamo, ker smo prepričani, da se imamo radi in si tega ne dovolimo. Tako pa – presenetljivo – postanemo in ostanemo povezani s človekom, ki mu nečesa ne moremo odpustiti. Čeprav se ne zavedamo, smo tako nanj in na pretekle dogodke čustveno in miselno priklopljeni, kar nam jemlje energijo, ki jo sicer potrebujemo za sedanjost. In zato bolezen ni več daleč … Torej ne odpustiti ne pomeni sebe imeti rad; prav nasprotno! Velja se torej vprašati, ali se ljubimo dovolj, da odmislimo preteklost, v katero smo se ujeli? Ko odpustimo sebi in drugim, povečamo energijski pretok skozi čakro in s tem pripomoremo k svojemu zdravju, si pridobimo stanje ravnovesja in notranjega miru. Ljubezen dela čudeže; tudi vsa zdravljenja potekajo na ravni srčne čakre. Zdravilci univerzalno energijo preobrazijo v zdravilno le skozi srce, saj zdravljenje poleg energije vključuje še ljubezen, empatijo in sočutje.
Kako rešiti najin odnos?
Tudi pod vplivom okolja, preteklosti, stisk … dinamika intimnih odnosov pripelje do mnogih situacij, ko se partnerja vprašata, ali je vredno. Zato je na mestu vprašanje, kako rešiti partnerski odnos in kdaj ga je smiselno reševati.
Ker se v odnosih dogaja največje učenje, je prav, da vanje vstopamo zavestno, iskreno in z odprtim namenom, da se razvijamo in rastemo, pravi Andreja. To velja za vse odnose, največ lekcij in lepote pa seveda prinaša partnerski odnos. Ta je tudi najbolj opevan in žal tudi ukalupljen, zato je tako težko zaživeti v njem odprto, iskreno, brez zank in pasti, ki jih »nastavljajo« notranja pričakovanja. Ta pa se pogosto porajajo zaradi vpliva sistemov iz okolja ter seveda vzgoje in lastnih iluzij.
Ko pride do trenj (brez teh ne gre …), se je za pravo ljubezen vredno potruditi. Koraki, ki jih navaja Andreja, zajemajo opazovanje, iskrene pogovore, analize, sklepe, redne »preglede doseženega«: »Ob vseh teh korakih pa vsakodnevno v mislih, besedah in dejanjih izkazujeta ljubezen drug drugemu; ljubezen, ki je v vajinih srcih in dušah. Če bi si redno izrekali in dokazovali naklonjenost, odnos sploh ne bi zašel v težave. Zato vedno znova izražajte ljubezen, ki jo nosite v sebi.«
Andreja tudi razloži, zakaj reševati odnos, zakaj ne poiskati novega partnerja takoj, ko s starim niste več zadovoljni. »Dokler človek ne spremeni svojega notranjega 'programa' partnerstva, dokler ne poceli lastnih 'ran', ki so pripeljale v odnos s sedanjim partnerjem, je čisti nesmisel iskati novega partnerja. Kajti tudi tega boste iskali po 'vašem starem partnerskem programu', zato bodo prej ali slej začele vibrirati stare energije in vse se bo ponovilo. Zato je menjava partnerja – kot pobeg od sebe – samo izguba časa in energije.«
V vsakem primeru pa je dobro najprej »počistiti« pri sebi. Nujna je poglobitev vase, se iskreno soočiti s tem, kar delate narobe, kaj pričakujete od partnerja (da vas vodi, podpira, skrbi za vas v vseh pogledih) in kaj ste v zameno pripravljeni dati. Pomembno je, da odstrete tančice iluzij, s katerimi dostopate do partnerja. Če (podzavestno) pričakujete, da vas reši pred samimi sabo, ste že izgubili možnost za učenje v dvojini z ljubeznijo. Ko se poglobljeno pogovorite s seboj in se odločite za učenje z ljubeznijo, se pokaže, ali je reševanje partnerstva smiselno oziroma potrebno. Se pa dostikrat zgodi, da ko se sami spremenite, se partner sprosti in pozitivno odzove na vaše spremembe. Sicer pa je reševanje partnerskega odnosa smiselno le, če poteka zavestno in obojestransko. Reševanje odnosa je možno samo v primeru, ko oba še vidita drug v drugem potencial rasti, možnost spreminjanja v dobro ter čutita odpiranje srca in duše.
