Papež je poseben tudi v tem, da večkrat daje intervjuje. Sogovorniki z različnih področij so zanj pravi izziv.
Brez zadrege spregovori tudi, kako preživlja dneve, polne obveznosti vseh vrst.
V sedanji vlogi papež pogreša zelo preproste stvari. Želel bi se sprehajati po ulicah in se ustaviti na pici v kateri od picerij. Vse to je lahko počel, ko je bival v Argentini. Vedno je tudi rad veliko hodil. Ko je že bil kardinal, se je sprehajal po mestu, se vozil z metrojem in užival.
Mesta so zanj nekaj čudovitega in po duši se počuti meščan. Zgodilo se je tudi, da se je nekega dne, že kot papež, v Rimu usedel v avto in ga je šofer odpeljal po mestu. Pri tem pa je pozabil zapreti okno, ljudje so ga hitro prepoznali, dobesedno obkolili avto in vožnja se je končala.
Medijem je zaupal tudi svoje spalne navade. Okrog devetih se odpravi v svojo sobo in še kakšno uro bere, nato se mu po navadi začnejo solziti oči in takoj zatem zaspi. Spi kakih šest ur, dokler ga ne prebudi notranja biološka ura. Res pa je, da popoldne, kot mnogi v latinskem svetu, potrebuje siesto oziroma popoldanski počitek. Takrat si le sezuje čevlje in se zlekne na posteljo ter spi kakih 40 minut ali eno uro. Ta počitek zelo pogreša, če mu ga urnik ne dopušča.
Bere ogromno, televizije pa nikoli ne gleda, ker se je tako zaobljubil že leta 1990. Klub temu Papež Frančišek ostaja dober poznavalec nogometnega dogajanja, rezultate tekem, ki jih nikoli ne gleda, pa mu sporoča eden od varnostnikov iz švicarske garde, zato je na tekočem z lestvicami klubov.