Češarika je nekakšen fizični del tretjega očesa. Brez fizičnega »organa« pa ne moremo zaznavati celotnega polja informacij, ki nam je kot človeku na voljo.
Pomen češarike in njene oblike storža je zelo dobro poznan, še posebej se ga zavedajo duhovna izročila. Glede na to, da ima papež palico s storžem, da v Vatikanu obstaja trg s storžem, da Budi iz glave »raste« storž ..., je verjetno dovolj očitno, da ne gre zgolj za »naključje« pri upodobitvi »lepot narave«.
Tako imenovana »vstopna vrata« duše v telo so zelo dobro poznana, njihova uporaba pa tudi zelo dobro raziskana.
Češarika je sicer fotoreceptor, ravno tako pa je občutljiva na elektromagnetno polje, kemijske reakcije in vibracijsko polje. Je namreč najstarejša delujoča nevro-endokrina žleza v možganih in je usmerjevalnik svetlobnih signalov v oči. Ima jo vsako živo bitje s hrbtenico in pogosto jo imenujemo kar tretje oko.
Gre za najmanjšo žlezo z notranjim izločanjem v telesu, vendar ima ta žleza največji pretok krvi na kubično enoto in najvišjo koncentracijo energije v telesu. Na zunaj je res videti kot storž, če pa jo razpolovimo, je njena notranjost sestavljena podobno kot mrežnica pri očesu.
Ugotovljeno je, da češarika vsebuje piezoelektrične kristale, ki delujejo kot oddajniki oziroma sprejemniki svetlobnih in drugih sporočil, ki prihajajo do nas skozi energetsko valovanje.
Ena od najbolj znanih nalog češarike je uravnavanje in nadzor tako imenovanih cirkadijskih ritmov v telesu. Ti vključujejo zelo pomembne biološke funkcije, kot so na primer cikel spanja, letni časi, cikel staranja, spolni nagon, proizvodnja tako imenovanega hormona rasti in še veliko drugega.
Vendar pa je temeljna naloga češarike veliko pomembnejša.
NADZOROVANJE
Češarika določa naš položaj znotraj iluzije prostora in časa v našem univerzumu. Z drugimi besedami: sidra naš duh v iluzijo časa, ki obstaja v tej fizični dimenziji.
Če pomislimo na prepričanja številnih kultur po vsem svetu, trditev, da je češarika vstopna in izstopna točka duše v telo in iz njega, dobi veliko večji smisel.
Ko je češarika polno aktivna in ko se jo človek nauči uporabljati zavestno, posameznik pridobi nadzor nad svojim položajem znotraj časa in prostora. Sčasoma bo to vedno bolj opazno tudi v javnosti, saj bodo posamezniki imeli vedno več nadzora nad spalnimi cikli, staranjem, spolnim nagonom in podobno. Vsi z aktivirano češariko bodo tako sčasoma pridobili nadzor tudi nad multidimenzionalnimi in časovnimi popotovanji.
NOVE ANTENE
Medicina je v zadnjih 60. letih zelo dobro dokumentirala pojav kristalizacije v češariki. To obdobje se, zanimivo, pokriva s tako imenovanim drugim valom dviga zavesti.
Medicina je dolgo imela na sumu, da so za tvorjenje kalcitnih oblog odgovorni fluoridi v vodi in zobnih kremah. Ti naj bi namreč povzročali ta »problem«.
Kalcitne obloge v češariki so videti tako, kot da bi stene prekrila nekakšna bela prevleka (podobno kot vodni kamen na stenah cevi). Radiologi to zelo dobro poznajo, in sicer kot pojav »modre svetlobe« – tudi med MRI-skeniranjem glave se češarika začne modro svetlikati.
Gre za pojav, da se žarki naprave med njenim delovanjem začnejo odbijati od sten češarike in vse skupaj deluje, kot bi češarika začela modro žareti. Ker so ta pojav najprej odkrili med starejšimi ljudmi, je to vodilo do omenjene povezave s časom in možnostjo, da je nekaj prisotno v vodi.
Danes ima medicina s temi trditvami resne težave, saj se povečuje število otrok s kalcitnimi oblogami češarike, med njimi tudi veliko mlajših od treh let. Nekateri menijo, da je češarika, ki je polna oblog, vzrok številnih glavobolov, tumorjev in drugih podobnih težav. Mogoče res. Vendar je treba vedeti, da gre za naravni proces evolucije. Te usedline so začasne in sčasoma nas bodo zapustile. Trenutno so tukaj z nami tudi zato, da nam pomagajo aktivirati naše telepatske sposobnosti.
Kalcitne obloge češarike s seboj namreč prinašajo tudi prav posebno darilo. Ljudje postajamo »kristalni«. Medicina je v zadnjem času skovala celo besedo za ta pojav – biomineralizacija.
Najpomembnejše odkritje pri tem je, da imajo ti kalcitni kristali tako imenovane piezoelektrične lastnosti. To pomeni, da lahko oddajajo in sprejemajo elektromagnetne frekvence. Piezoelektrični kristali so namreč kristali, ki so se prvotno uporabljali v tako imenovanih kristalnih radijskih napravah, saj lahko sprejemajo in oddajajo radijske frekvence.
Ko se kalcitni kristali v češariki aktivirajo, je to podobno, kot bi človeka opremili z novo anteno. Ta je namenjena izboljšanju komunikacije med ljudmi in še posebej med posameznikom in njegovim višjim jazom. Povezava z našim višjim jazom namreč odpira zavedanje lastne multidimenzionalne narave.
Torej: Epifiza ali češarika, po angleško pineal gland, je tista hormonska žleza, ki najbolj določa, kako močna je naša intuicija, kako odprto tretje oko in kako visoko vibriramo v duhovni svet. Ali kot pravi slavni filozof Rene Descartes: »Sedež duše ima človek v češariki."
