Življenje po smrti je ena največjih skrivnosti človeštva, nekateri znanstveniki pa trdijo, da zavest za razliko od telesa pač ne umre.
Po njihovem mnenju kvantna mehanika dopušča možnost, da zavest živi tudi po propadu telesa.
Kvantne informacije
Čeprav še vedno ne vemo, kaj točno je zavest, je Stuart Hameroff z Univerze v Arizoni prepričan, da gre za podatke, shranjene na kvantni ravni. Z njim se strinja britanski fizik Roger Penrose – prepričan je, da je njemu in njegovim sodelavcem uspelo najti dokaze, da mikrotubuli – cevaste strukture, ki imajo pomembno vlogo v različnih celičnih procesih –, ki temeljijo na beljakovinah, vsebujejo kvantne informacije – informacije, shranjene na subatomski ravni.
Če oseba začasno umre, tako Penrose, se te kvantne informacije iz mikrotubul sprostijo v vesolje. V primeru uspešnega oživljanja pa se informacije vrnejo v mikrotubule – to naj bi bilo tisto, kar sproži izkušnjo ''bližnjega srečanja s smrtjo''. »V primeru, da pacient umre, je mogoče, da te informacije živijo zunaj telesa kot duša. Morda neskončno.«
Telo umre, duhovno kvantno polje pa se nadaljuje.
Posledica dojemanja
Raziskovalci z Inštituta Max Planck se strinjajo z navedbami in dodajajo, da je fizično vesolje, v katerem živimo, zgolj rezultat našega dojemanja. Dr. Hans-Peter Dürr, bivša glava omenjenega inštituta, je dejal: »Kar dojemamo kot tukaj in zdaj, ta svet, je zgolj materialna raven, ki je razumljiva. Tisto, kar je za tem, je veliko večja neskončna resničnost, v kateri korenini naš svet. V tem smislu so naša življenja in ta raven obstoja že obdani z onostranskim. Telo umre, duhovno kvantno polje pa se nadaljuje. Na ta način sem nesmrten.«
Dr. Christian Hellwig z istega inštituta je dodal: »Naše misli, naša volja, naša zavest in naša čustva kažejo lastnosti, ki bi jih lahko označili za duhovne. V duhovnem ni mogoče zaznati nobene neposredne interakcije z znanimi silami naravoslovja. Po drugi strani pa te duhovne lastnosti točno ustrezajo značilnostim, ki odlikujejo pojave v kvantnem svetu.«
