Novice Svet24

Mnogo moških pred življenjem zbeži tja, kamor imajo dostop samo oni, tjakaj, kjer mislijo, da so varni – v palačo moškega ega, ki je skrbno zavarovana in odprta samo za povabljene. A kot povsod drugje, niti tukaj ni vse tako, kot je videti na prvi pogled. Pa poglejva, kdo, oz. , bolje rečeno, kaj se skriva v njej.

Naj ti najprej povem nekaj o tej edinstveni kreaciji, katero je Bog najverjetneje naredil iz ostankov, ki so ostali po tem, ko je že ustvaril celotno Vesolje.

Predstavljaj si ga kot nevidni ščit, ki je sestavljen iz prepričanj in vrednot, ki so si jih fantje nabrali skozi zgodovino in kateri je moškim pomagal ostati moški. Moški se z njim branijo pred spremembami in varujejo svojo identiteto. Vse lepo in prav, če bi bile posledice njegove uporabe res samo te. Vendar niso. Pravzaprav je moški ego vse prej kot to. V resnici ni nič drugega kot kup nesmiselnih pravil, ki v prvi vrsti otežujejo življenje moškemu samemu, v drugi pa vsem okoli njega.

Moški ego je pravzaprav glavna zavora, ki zaustavlja marsikaterega moškega v njegovi rasti. Razlog, zakaj so ženske toliko bolj intuitivne in čustveno inteligentne, je ravno v tem, ker nimajo moškega ega. Hvala bogu. Vendar pa se tukaj pojavlja nova težava – živimo namreč na planetu, katerega so do sedaj vodili pretežno moški. In mnogi seveda s pomočjo svojih egov. Zato so posledice uporabe moškega ega tako razsežne. Pozitivnih posledic skorajda ni, je pa veliko negativnih. Večina vojn, uničenj narave in ljudi, recesij ter strahov, ki krožijo naokoli, je posledica podivjanega ega, katera so sprožili fantki, ki so se imeli za moške.

Dreamstime

Po navadi udari kot strela iz jasnega. Nihče ne ve, od kod se je vzel. Vse se začne, ko se moški v nekem trenutku iz nekega (po navadi nepomembnega razloga) v sebi počuti negotovega. Zdi se mu, da se mu godi krivica, da ga okolica ne spoštuje in da je njegova izjemna osebnost napadena. Čuti, da mora braniti svoj ponos, zato izvleče palice, da drugi vidijo, kdo je glavni. Kajti ena izmed največjih grozot, ki jo lahko moški doživi, je, da ga drugi ne spoštujejo. Če moški čuti, da ni spoštovan, avtomatsko vklopi svoj moški ego, s katerim želi doseči, da postane spoštovan. Bodisi z užaljenostjo, dokazovanjem ali ustrahovanjem. Vendar pa ti spoštovanje ne pripada samo po sebi. Zaslužiti si ga moraš. In tukaj veliko moških zgreši. Namesto da bi si ga zaslužili, ga poskušajo izsiliti.

Moški ego je namenjen merjenju moči. Tisti, ki ima večji ego, ima torej večjo moč. In človeka, ki ima moč, spoštujemo, kajne? Vendar ne zato, ker bi si ga ljudje želeli spoštovati, ampak zato, ker se ga bojijo. Kajti takšen moški je nekoč že uporabil svojo moč proti nekomu. Zakaj je ne bi nekoč uporabil tudi proti njim? To je model vladanja, katerega so uporabljali mnogi vladarji v zgodovini in žal ga še vedno uporablja veliko 'sodobnih' voditeljev.

A naj ti zaupam eno resnico, z razkritjem katere si bom najverjetneje nakopal nekaj sovražnikov iz svoje vrste, a je to, da jo povem, veliko pomembnejše kot pa njihova naklonjenost meni – moški ego je ena izmed najkrhkejših stvari na svetu. Kajti zlomi ga že najmanjše odstopanje od podobe, ki jo ima moški o sebi.

Že z eno povedjo, kot je: »Stari, jaz sem pa mislil, da si ti glavni pri hiši, ne pa tvoja,« ali pa »Stari, kdo bi si mislil, da tebi ne bo uspelo.« Verjemi, ko moški ego zasliši takšne in podobne besede, znotraj njega zasveti rdeči alarm, ki naznanja, da je varnost njegove Svetosti ogrožena. Moški se 'napihne'. Kot bi rekla moja žena, začne se 'puranjenje' – dokazovanje, kdo je močnejši, pametnejši in najboljši. A to je le igra. Pretveza, s katero si želi moški nazaj pridobiti iluzorni občutek varnosti.

In takrat se kot posledica spotenciranega moškega ega razvijejo trije profili moškega, kateri so tako pogosti, da sem se odločil, da jih izpostavim:

Prvak. Najboljši v vsem. Nepremagljiv. Moški, ki ima vse, ob katerem se ostali manjvredneži počutijo bedno. Rodil se je zato, da s svojim obstojem predstavlja ideal drugim, ki nimajo enakih sposobnosti kot on. Ob bok se mu lahko postavita samo še dva druga moška: James Bond, ki je tako in tako najboljši, in Aleksander Veliki, ki je osvojil pol sveta. In še to samo takrat, ko se ne pojavijo skupaj v isti sobi. Drugače pa je alfa moški tisti, kateremu pripada najvišja stopnička življenja, s katere nato kraljuje in pokroviteljsko svetuje vsem ostalim, za katere pa ve, da nikoli ne bodo prilezli tja, kamor je prilezel on. Polbog. Najmočnejši volk v gozdu, ki ima moč nad preostankom krdela.

Ta svet je prepoln bikov s trdimi rogovi, ki se zaletavajo drug v drugega in dokazujejo svojo moč. Moških, ki so zanetili vojne in zlomili gospodarstva. Moških, ki so zaradi lastnega ega ustvarili orožje in ga tudi uporabili. Zakaj? Ker tako merijo, kdo ima večjega. Evo, pa sem napisal. Na koncu gre pri alfa moških samo za to, kdo je večji car. Ne zanima jih nič drugega kot oni sami in njihove lastne potrebe. Ker jih je njihov ego prepričal, da so več vredni od ostalih. Kakšna iluzija! Nihče ni več vreden od nikogar. Pred Vesoljem smo vsi enaki. Pa če si alfa ali omega. Čas je, da moški razumejo, da smo vsi v istem loncu. Da je čas, da se hierarhične lestvice izbrišejo. Da ne gre za to, da zmaga posameznik, ampak da zmagamo vsi. Če smo vsi v istem loncu, ko izgubi nekdo ob tebi, izgubiš ti. Razumeš?

Čas je, da se preneha ustvarjati ego profil alfa moškega. Kajti vsi smo alfe (če je ta oznaka že potrebna). In če pogledaš v ozadje delovanja alfa moških, spoznaš, da je ena izmed njegovih posledic vedno poniževanje šibkejših od njih. Česar ta svet trenutno resnično ne potrebuje. Kajti že tako in tako je preveč moških z opranimi možgani, katere so alfe prepričali, da so nevredni in nesposobni.

Takšen moški ne bo šibkejšim od sebe nikoli dal občutka, da so manj vredni, ali jim kakor koli spodkopaval osebnosti. Ne, Heroj ni alfa. Heroj niti ne potrebuje potrditve, da je alfa. Ker se zaveda, kdo je, brez te nepotrebne kategorizacije.   

Sedaj, kakšen moški si ti? Takšen, ki s svojim obstojem navdihuje, ali takšen, ki ponižuje?

Najprej je bil moški srečen. Živel je svoje življenje in vse je teklo kot po maslu. Nekega dne pa je spoznal čudovito bitje – prelepo dekle, v katero se je zaljubil. Postala sta par. Večere sta pričela preživljati skupaj in nadvse sta se zabavala. Hodila sta v kino, na rojstnodnevne zabave njegovih prijateljev, skupaj sta odšla celo na potovanje. Ona je imela pri njem svojo zobno krtačko in on pri njej rezervne boksarice. Njuna zveza je bila leta in leta popolna, vse dokler ni ona predlagala nečesa absurdnega – selitve v skupno stanovanje. Morda še huje: omenila je otroke.

Moškemu se je sesul svet. Romantična zaljubljenost je v hipu izginila in namesto nje so mu prsni koš napolnile težke skale, zaradi katerih ni več mogel dihati. Od njega je zahtevala nemogoče. On, neukrotljivi samec, svobodni konj, ki je bil rojen za to, da dirja po neskončnih stepah, se mora sedaj prostovoljno vezati? Ali je ona nora? Le kaj se ji plete po glavi? Tega ne more storiti. Saj jo ima rad, vendar ima rad tudi svoje življenje. Le kako bo potem lahko hodil s prijatelji na pivo ob sobotah zvečer? In le kako bi na svojem motorju prevažal otroke? Saj bo moral kupiti avto. Bog ne daj, mogoče celo enoprostorca. Nad moškega se zgrinjajo temni oblaki. Čuti, kako ga zvite roke njegove punce grabijo za vrat in mu zmanjšujejo kisik v možganih. Začne se mu vrteti. Postaja omotičen. Ne more več. Ne zdrži več. Mora na zrak. Mora ven. Ven iz partnerske zveze.

Veliko moških ima občutek, da ko se zavežejo nečemu, izgubljajo moško svobodo. Že novico, da se bo nek par poročil, sprejmeta spola popolnoma različno: ženska od prijateljic prejme čestitke in navdušenje, moški pa prejme naziv copata in oznako zdresiranega leva, ki se je pustil ujeti. Zato je mnogo moških takšnih nasprotnikov dogovorov, kot so poroka, ali odločitve zgodaj imeti družino. Mislijo, da jim bodo takšne stvari nadele lisice. Zato mnogi fantje zbežijo iz odnosa. Kljub temu, da so bili v odnosu z osebo, ki so jo imeli radi. Velikokrat zaključijo odnos z besedami, kot so: »Saj veš, da te imam rad ... veš, ne gre zate, jaz sem tisti ...« In odidejo. Ter za seboj zapustijo osebo, s katero bi lahko imeli čudovit odnos. Zapustijo jo zaradi iluzornega občutka, ki izhaja iz moškega ega, da izgublja varnost.

A tukaj sem opazil, da se pogostokrat pojavi ironija. Naj ti povem o enem fantu, ki je nekoč prišel k meni na svetovanje. Zanimalo ga je, zakaj ne more najti prave punce zase. Po pogovoru z njim sem ugotovil, da ni problem v tem, da je ne bi našel, kajti bil je že v veliko zvezah s čudovitimi puncami, ampak da je iz vsake zbežal. Kajti ni se želel vezati. A ko sem ga vprašal, kakšne cilje ima za svoje življenje, mi je dejal, da si želi najprej službo s pogodbo za nedoločen čas, da bo imel varnost. Tukaj so mi v glavi zazvonili alarmi. Ta človek se želi zvezati za nedoločen čas? Pa saj mi je ravnokar govoril, da si tega ne želi! Služba za nedoločen čas in partnerka za nedoločen čas – enako je. In takrat sem spoznal, kako močna je lahko iluzija o izgubi varnosti, ki jo ima glede odnosov mnogo moških.

Moški, ki tako zapusti odnos, skoraj vedno ve, da je naredil napako. Ve, da je zapustil pametno žensko, in žal mu je za to. Mnogokrat želi kasneje celo priti nazaj, a je po navadi šla ženska že naprej. In moški je zamudil svoj vlak. V teh primerih ne gre za to, da moški ne bi imel rad partnerke, ravno nasprotno – po navadi moški, ki zapusti žensko zaradi teh razlogov, takšno žensko iskreno ljubi. Vendar pa je njegov dvom (in včasih tudi strahopetnost) v zvezo še močnejši od ljubezni. Česar se zaveda. Moški, ki je tako zapustil pametno žensko, je po navadi nikoli dokončno ne preboli.

Zato ne dovoli svojemu moškemu egu, da te prikrajša za resnično ljubezen in lep partnerski odnos. V resnici ne moreš ničesar izgubiti, še najmanj pa varnosti. Kdo ti je rekel, da boš kar koli izgubil? Tvoji moški prijatelji, ki so pri štiridesetih najpametnejši svetovalci za odnose, hkrati pa v nobenem ne zdržijo več kot en mesec? Ali, še huje; nihče ne zdrži z njimi? Pazi, koga poslušaš, kajti prevzel boš njegov način razmišljanja. Tudi sam sem bil ujetnik takšnega razmišljanja – kot najstnik sem ves čas govoril, da ne bom imel resne punce vsaj do tridesetega leta. Ker nisem želel nobeni polagati računov. In kaj se je zgodilo? Ženo sem spoznal pri enaindvajsetih, pri dvaindvajsetih sva se preselila v skupno stanovanje in pri osemindvajsetih sva se poročila. In moj občutek varnosti? Še nikoli ni bil močnejši.

Včasih pa se moški ego obrne v popolnoma drugo smer. Ravno nasprotno od alfe. Če alfa uničuje vse okoli sebe, se žrtveno jagnje skrije in iz varnega zavetja svoje votlinice kaže s prstom na druge. Za te moške se zdi, da so se šolali, da lahko v vsakih okoliščinah preložijo krivdo na nekoga drugega:

Ta seznam je precej dolg. Razvija se v nedogled, po navadi ima toliko postavk, kot je bilo zahtev, s katerimi je bil takšen moški soočen.

Ta profil moškega ega je na prvi pogled videti najbolj miren, vendar je v resnici najbolj nevaren. Kajti oba ostala profila se odzoveta neposredno. Vsaj takoj veš, pri čem si. Medtem pa se žrtveno jagnje odzove posredno, s čimer ti poskuša podtalno vcepiti občutek krivde in odgovornosti. Ironija je, da mu velikokrat to celo uspe.

Imam prijateljico, ki je bila nekoč v zvezi z žrtvenim jagnjetom. Ko je spoznala fanta, je bil brez stanovanja, brez redne službe in z velikimi dolgovi. Pa ga je povabila, naj se preseli k njej, in skupaj sta začela zgodbo. Imel je dobro srce, vendar je imel dobro razvito še nekaj: svoj moški ego, ki se je pokazal že nekaj mesecev kasneje, ko sta pojedla smetano iz svoje ljubezenske kupe. Prišli so pogovori, kateri se med dvema odraslima slej ko prej pojavijo. Kdo bo plačal kaj? Kakšni so načrti za naprej? Kako boš vrnil stare dolgove? Pa je kmalu ugotovila, da nima nobenih konkretnih odgovorov. Ves čas se je izmikal z izgovori, da so drugi krivi za okoliščine, v katerih je, in da ne razume, kako je biti on. Pa se ji je zasmilil in ga je začela spodbujati ter zanj iskati službo. A, glej ga zlomka, nobena mu ni bila všeč. Pa je nadaljevala v svojem dajanju – plačevala je večino položnic, požrla dejstvo, da je nikamor ne pelje, in po tihem upala, da se bodo stvari nekako obrnile.

In so se. A ne tako, kot si je želela. Kaj se je zgodilo? Ta fant ji je naložil občutek krivde, da je ona slaba punca, ker ga sili, naj si uredi življenje. Na koncu je bila ona kriva vsega, kar pri njem ni delovalo. In sta se razšla. A zgodba se še ni končala. Ker ni imel kam iti, je še vedno živel pri njej. In ona ni imela srca, da bi ga vrgla na cesto. Zato je lahko ostal v sobi v njeni hiši.

Čez nekaj časa se je ponovno zaljubila. In domov je pripeljala novega fanta. In kljub temu, da je imela pravico imeti novega partnerja, da ga je imela pravico pripeljati v lastno hišo, je imela v sebi občutek krivde, ker je bil tam še vedno njen bivši fant – žrtveno jagnje, katero ji je ves čas spuščalo podtalne občutke krivde in sodb, da dela nekaj narobe. To se je dogajalo mesece in mesece. Vse dokler nisva midva z ženo udarila po mizi, posedla prijateljico in njenega bivšega fanta pred sabo in poskrbela, da je sprejel svojo odgovornost. Rezultat? Tri tedne kasneje se je odselil v svoje stanovanje. Prijateljica je dobila nazaj svoje življenje, on pa možnost, da preneha biti žrtveno jagnje.

Žrtvenemu jagnjetu je dokaj težko postaviti meje, kajti njegova celotna obramba sloni na sočutju, ki ga poskuša s svojimi okoliščinami vzbuditi pri drugih. In ker imamo ljudje v sebi moralni kompas, kateri se prižge vedno, ko zaznamo bitje v težavah, v primerih, ko se srečamo z žrtvenimi jagnjeti, ne kaže pravilno. A nič ni tako, kot je videti na prvi pogled. V resnici ni tukaj nobene žrtve, ampak samo razvajen moški, ki ne želi sprejeti odgovornosti. Zato naj puhasti kožuh žrtvenih jagenjčkov ne zavede – pod njim se namreč skriva volk, ki želi, da njegova bremena nosijo drugi.  

Kako veš, da si žrtveno jagnje:

• na druge prelagaš odgovornost za svoja dejanja

• ves čas iščeš izgovore, zakaj nečesa nisi naredil

• pogostokrat se smiliš sam sebi

• ne upaš si sprejemati nobenih večjih odločitev, ker si ne upaš soočiti s posledicami

• izkoriščaš druge ljudi (za denar, čas, pozornost, pomoč ...)

• misliš, da ti svet nekaj dolguje

• pogostokrat se na resnico o sebi odzoveš z užaljenostjo

Torej, Heroj, si se prepoznal v kateri izmed postavk? Ždi v tebi mogočen lev, ki sam lovi svoj plen, ali se skriva v tebi prestrašeno jagnje, ki pričakuje, da mu bodo drugi postlali posteljo in skuhali kosilo? Ne vem, kaj se skriva v tebi, vem pa, da Heroj nikakor ni jagnje. Vem tudi, da skoraj vsak moški poskusi vse te tri oblike moškega ega, kajti tako spoznava, kdo si želi biti. Sam sem preizkusil popolnoma vse. A ko sem odrasel, sem ugotovil, da mi nobena izmed njih ni všeč, saj mi nobena ne bo pomagala postati ... Heroj.