Meditacija človeku zelo koristi, pravijo vzhodnjaški guruji, ki so jo zanesli po vsem svetu. Strokovnjakom s prestižne harvardske univerze pa je prvič uspelo dokazati, kako meditacija deluje na možgane; da lahko z njo možgane »resetiramo«, če se izrazimo v računalniškem jeziku. To so dokazali z magnetno resonanco (MRI), s katero so spremljali spremembe na možganih pred meditacijo in po njej.
Udeleženci raziskave so osem tednov meditirali vsak dan 30 minut. Pred tem so jim slikali možgane z MRI in po osmih tednih slikanje ponovili. Ugotovili so, da so v tem času z meditacijo dobesedno obnovili sivo snov v možganih, glavno sestavino centralnega živčnega sistema na območju, vpletenem v nadzor mišic, vida in sluha, spomina, čustev, govora, pa tudi odločanja in samonadzora. Raziskave so pokazale, da se količina in gostota sive možganske mase od človeka do človeka razlikuje, kar določa nekatere značajske lastnosti, pa tudi nadarjenost za posamezno področje.
Harvardska raziskava je dokazala, da lahko z meditacijo povečamo gostoto sive mase posebej v hipokampusu, kar je pomembno za učenje in spomin, pa tudi nekatere občutke (sočutje, sposobnost poglabljanja vase, samozavedanje). Udeleženci so poročali tudi o zmanjšanju stresa oziroma manjši dovzetnosti zanj. Znanstveniki so pojasnili, da je to smiselno, saj se je gostota sive mase v delu, ki je pomemben za stres in razburjenost (amigdala), po meditaciji zmanjšala.
Poudariti je treba, da je to prelomna raziskava, saj dokazuje, da je človek sam sposoben spreminjati strukturo svojih možganov, da si lahko sam izboljša spomin in sposobnost za učenje. Lahko postane tudi sočutnejši. Pravzaprav se zdi na meji verjetnosti, da lahko z meditacijo tako zelo izboljšamo kakovost življenja in svoje počutje.
In kako se meditira, vas verjetno zdaj zanima. V raziskavi so uporabili tehniko, ki ji pravijo »mindful meditation«, kar bi lahko (ne sicer v popolnosti) prevedli v pozornostno meditacijo. Izberemo si čas in prostor, kjer bomo imeli mir. Na začetku je dovolj, če meditiramo pet ali deset minut, potem pa čas postopoma podaljšujemo, lahko tudi na eno uro. Lahko meditiramo na tleh, na blazini, sedeč po turško, z vzravnanim hrbtom in zaprtimi očmi, na običajnem stolu, kjer nam je pač najudobneje. Zapremo oči in spremljamo svoj dih. Dihamo počasi in globoko s prepono (spodnji del trupa se dviga ter spušča navzven in navznoter). Naš duh bo prej ko slej nekam odtaval. Ko se tega zavemo, ga vrnemo k spremljanju diha, znova in znova. Če bomo redno meditirali, bo duh odtaval čedalje redkeje. Ko smo osredotočeni na svoj dih, se zavedamo svojih občutkov, čustev, zazremo se vase in se opazujemo. To je vsa umetnost.
Meditacija v bolnišnici. V zdravilne učinke meditacije se je poglobil tudi znani ameriški strokovnjak dr. Jon Kabat Zinn, profesor in ustanovitelj posebne klinike za tako imenovano pozornostno medicino. Tehnike meditacije uporablja v zdravstvene namene in uči ljudi meditirati na zgoraj opisani način. Tega so ga naučili budisti v šolah zenovskega budizma. In medtem ko pri nas medicinska stroka na to večinoma še vedno gleda z velikim dvomom, v nekaterih državah meditiranje uporabljajo v zdravstvenih centrih. Ljudje se danes še veliko preslabo zavedamo, koliko sposobnosti za zdravljenje imamo v sebi, in to preveč prepuščamo zgolj medicini.
Tudi v šolah? Leta 2006 so naredili raziskavo med študenti. Razdelili so jih v tri skupine: v eni so dnevno meditirali, v drugi so spali, v tretji pa so gledali televizijo. Potem so preverjali njihovo pozornost in ugotovili, da so imeli tisti, ki so meditirali, najboljše rezultate. Raziskovalci na Wake Forest Baptist University pa so dokazali, da lahko z meditacijo zmanjšamo bolečino za 40 odstotkov, nelagodje zaradi bolečine za 57 odstotkov, bolniki pa so z meditacijo zmanjšali uporabo protibolečinskih zdravil za 25 odstotkov. Torej bi bilo dobro meditiranja naučiti že šolarje.
