Ni skrivnost, da je Tito oboževal pse. Kosmatinci so ga spremljali vse življenje, še posebej v predsedniških letih, ko se je njegov »pesjak« močno razširil in je poleg nemških ovčarjev vključeval tudi kodre in celo geparda, ki mu ga je podaril »neuvrščeni prijatelj«, zambijski predsednik Kenneth Kaunda. Toda izmed vseh živali, ki jih je po Jugoslaviji in svetu sprehajal Broz, najvišje mesto živalskega panteona SFRJ nedvomno pripada nemškemu ovčarju Luksu, ki ga je Tito spoznal med drugo svetovno vojno. Dogodki med peto sovražnikovo ofenzivo, imenovano Fall Schwartz (»načrt črno«), ki se je odvijala med 15. majem in 16. junijem 1943, so postali del jugoslovanske folklore.
Nemško šepetanje
Ena izmed bomb je padla v bližino kolone, v kateri je bil v spremstvu Luksa tudi Josip Broz.
Tito in Luks sta se spoznala 15. julija 1942 v mestecu Prozor v Bosni in Hercegovini, dan po osvoboditvi iz rok italijanskih okupatorjev. Vrhovni štab partizanske vojske se je nastanil v eni izmed hiš, kjer pa nikakor ni imel miru, saj je pogovore neprekinjeno motil pasji lajež z dvorišča. Tito se je odločil temu narediti konec in je odšel pogledat psa. Ko je videl, da ovčar laja in renči na vse okoli sebe, je naročil Radi Ristanoviću, naj psa odveže. Toda Ristanoviću ni uspelo izpolniti ukaza, saj se je pes na verigi zaganjal v vsakega, ki se mu je približal. Ko je Tito videl Ristanovićev neuspeh, se je psu približal sam in ga nagovoril v nemščini, ki jo je poveljnik NOB tekoče obvladal še iz časov, ko je živel na Dunaju. To je psa pomirilo in prenehal je lajati. Po vsej verjetnosti je bil kosmatinec v lasti nemškega oficirja za zveze, ki je bil dodeljen Italijanom v Prozorju. Tito je nato psa pobožal, odvezal z verige in ga odpeljal na sprehod. Ko se je vrnil, je vrhovnemu štabu povedal, da ga je poimenoval Luks.
Heroj Doline herojev
Tito je imel tudi več psičkov pasme koder. Po številnih pričevanjih naj bi jih dobil iz Sovjetske zveze, kjer so pse trenirali za odkrivanje eksploziva. V nasprotju z nekaterimi trditvami so bili psi zaradi tega kastrirani in niso imeli potomcev.
Luks se vse do svoje smrti ni ločil od svojega najboljšega prijatelja. Skupaj sta šla skozi Mlinište, Bosanski Petrovac, Bihač, Jajce in bitko na Neretvi, skozi bitke in plamene, vse do kraja Tjentište v dolini Sutjeske. Vrhovni štab NOV se je nahajal na hribu Milinklade, ko je 9. junija prišlo do letalskega napada Luftwaffe in močnega bombardiranja območja. Ena izmed bomb je padla v bližino kolone, v kateri je bil v spremstvu Luksa tudi Josip Broz. Vsi so se vrgli na tla. »Skril sem se za podrto bukev, ko je zraven mene treščila bomba. Obdala me je tema. Mislil sem, da sem mrtev. Moj Luks, ki mi je s svojim telesom zaščitil glavo, je ležal razmesarjen. Sredi tega razdejanja se mi je pogled ustavil tudi na polomljenem drevesu, na katerem je žalostno čivkala ptičica. Eksplozija ji je prebila nožico in polomila krila. Ta prizor se mi je globoko vtisnil v spomin,« je v enem od intervjujev pripovedoval Tito, ki je bil ob napadu sicer ranjen v levo roko, poleg Luksa pa sta življenje izgubila še Titov španski borec Đuro Vujović in britanski kapetan Bill Stuart. Po vojni so na prizorišču dramatične bitke uredili spominski kompleks in ga poimenovali Dolina herojev.
Tigar ga je izdal Nemcem
Po Luksovem žrtvovanju je Tito dobil novega psa, prav tako nemškega ovčarja, ki mu je bilo ime Tigar. Novi Titov prijatelj ni ponovil Luksovega herojstva, še več, med desantom na Drvar ga je z lajanjem izdal in skoraj bi se zgodilo, da bi Tito in vrhovni štab padla v roke Nemcem. Kljub temu mu Tito ni zameril, saj je, kot je dejal, »razumel živali«. Tigar je dočakal osvoboditev in po njegovi smrti ga je nasledil nov Tigar, kajti Tito je vse nemške ovčarje poimenoval po njem. Zadnjega Tigra je prejel od hollywoodskega zvezdnika Richarda Burtona, ki je igral Tita v filmu Bitka na Sutjeski.
