Nordijski pomorščaki in osvajalci so pustili manj pisanih virov od večine sodobnikov, ki so krojili podobo takratne Evrope, zato ustvarjalcem serije puščajo več kreativne svobode pri orisu njihove civilizacije. Vikingi so bili neusmiljeni osvajalci in neustrašni pomorščaki, takšni, kot je osrednji lik Ragnar Lothbrock (nekdanji maneken Travis Fimmel), ki v prvi sezoni kljub nasprotovanju plemenskega poglavarja Earla Haraldsona (odlični Gabriel Byrne) zgradi ladjo in se ob pomoči nove navigacije poda na roparski pohod proti zahodu, in ne vzhodu, kjer običajno pohajkujejo. Haraldsona motita Ragnarjeva neposlušnost in uspeh na obalah Anglije, od koder se vrne z bogatim plenom, motita ga tako zelo, da se ob koncu prve sezone soočita z edinim možnim rezultatom – vas dobi novega vodjo, ki želi združiti sprta vikinška plemena in jih koordinirano usmeriti proti zahodu. Vsi nad njegovim početjem niso navdušeni, zlasti ne njegov brat Rollo, ki, kot sam pravi, želi stopiti iz Ragnarjeve sence, in z nepričakovanim razpletom bratske vojne se odpira začetek trenutne sezone.
Prve primerjave z drugimi, podobnimi serijami se ponujajo same. Vikingi niso kompleksna drama kot Igra prestolov in ne poskušajo gledalca prikovati k ekranu z eksplicitnimi prizori seksa in nasilja – tega je v seriji veliko, a kri redko tako slikovito šprica kot v štirih sezonah Spartaka. Raje se osredotočajo na sivkasto kovinski svet severne Evrope, na navidezno lahkost terorja, ki so ga Vikingi sejali po ozemljih, ki so jih dosegli s svojimi ladjami, in odnose znotraj plemenske skupnosti, ki, spet, niso kompleksni do te mere, da bi gledalce ves čas begali. Zgodovinarji so po pričakovanju našli nekaj nepravilnosti pri podajanju dejstev, a Hirst, ki si je precejšnjo kreativno svobodo privoščil že pri TV-zgodbi o Henriku Tudorju, odgovarja, da gre za serijo, ki naj bi gledalce zabavala, in ne toliko poučevala. Za slednje je treba prijeti v roke knjigo ali izbrskati kakšen redek dokumentarec o pomorščakih s severa.
Pravi Ragnarr Loðbrók
Glede resničnosti obstoja legendarnega Ragnarja Lothbrocka oziroma Ragnarrja Loðbróka zgodovinarji niso enotni. Vikinški junak, ki je povzročal sive lase evropskim kraljem, je osrednji lik več nordijskih sag. Po legendi je bil trikrat poročen: z bojevnico Lagertho, kraljico Aslaug in plemkinjo Thoro Twon-Heart, ki so mu povile več otrok, med drugim Ivarja Brezkostnega (Ívarr Ragnarsson), Jeklenega Björna (Bjǫrn Járnsíða), Halfdana Ragnarssona, Sigurda Kačjeokega (Sigurðr ormr í auga) in Ubbe Ragnarsson. Vsi so pomembne resnične figure nordijske zgodovine, medtem kot naj bi bil po večinskem mnenju zgodovinarjev Ragnarr izmišljen lik, sestavljen iz več osebnosti, ki so vladale na severu v 8. in 9. stoletju. V skandinavskih državah velja za junaka in je bil v pop kulturi večkrat upodobljen: leta 1958 ga je na filmu igral Ernest Borgnine, kot junak se je pojavil v računalniških igrah, zgodovinskih romanih, v skladbah in je še danes maskota ekipe Minnesota Vikings, ki igra v ameriški nogometni ligi NFL.
Kaj bi Rusi brez Vikingov?
Ste vedeli, da se Rusija in njeni prebivalci imenujejo po Vikingih? Rusi oziroma v staronordijski govorici Rods, »možje, ki veslajo«, so prispeli na obalo Kijeva sredi 9. stoletja. Sprta slovanska plemena so jih sprejela dokaj miroljubno, saj so si želela združitev razdvojenih klanov pod eno oblastjo, in Oleg, ki mu je pripadla »vikingizacija« novega ozemlja, je naredil točno to. Postal je novi car Kijeva, pomembnega trgovskega stičišča med vzhodom in zahodom. Njegov potomec, ki si je sto let pozneje nadel ime Vladimir Veliki, je želel »deželo Rusov« modernizirati, zato je v Kijev povabil predstavnike različnih veroizpovedi, da ugotovi, katera bi bila najprimernejša. Izbral je islam, a ker muslimanska vera prepoveduje pitje alkohola, Vikingi pa so bili strastni pivci, se je v zadnjem hipu odločil drugače. Druga najprimernejša možnost se mu je zdela grška pravoslavna vera.
