V ZDA že dlje obstaja trend, da se zvezdniki izpostavijo, politično opredelijo in celo vstopijo v vrste funkcionarjev, pri nas pa je tudi vedno več znanih obrazov iz medijskega sveta, ki se odločijo za ta korak.
Da boste bolje razumeli, o čem govorimo, bomo začeli z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, ki je, morda ste že slišali, kariero začel kot igralec. Nastopal je v drugorazrednih filmih, nato leta 1967 postal guverner Kalifornije, 14 let kasneje pa predsednik ZDA. Preostalo je zgodovina! Podobno, a s precej več uspeha v svetu zabave, se je politične kariere lotil avstrijski Američan Arnold Schwarzenegger. Ker mu ni bilo dovolj, da ga ves svet pozna kot akcijskega superjunaka, je leta 2003 izkoristil znanje in podpro svoje tedanje žene Marie Shriver, nečakinje nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, kandidiral za guvernerja Kalifornije in tudi zmagal. Od funkcije se je poslovil leta 2011, istega leta se je zaradi afere z nezakonskim otrokom končal tudi njegov zakon. Leta 2013 se je šušljalo, da Arnie razmišlja o predsedniški kandidaturi, a je bil zalogaj očitno prevelik celo zanj in se je raje vrnil pred filmske kamere. A se bo vrnil, o tem smo prepričani!
Zvezdniški župani in diplomati
Se spomnite prikupne otroške zvezdnice Shirley Temple, ki je že pri šestih letih osvojila svet s svojimi kodri in fascinantnimi plesnimi koraki? Igralka se je pri 22 letih, razočarana nad šovbiznisom, upokojila in svet filmskih kamer zamenjala za politični oder. Prvo funkcijo ji je dodelil predsednik Richard Nixon leta 1969, ko jo je imenoval za eno od ameriških predstavnic Združenih narodov, od leta 1974–76 je opravljala funkcijo ameriške ambasadorke v Gani, ko je zaključila ta mandat, pa je postala vodja protokola ameriške vlade. Zadnjo politično funkcijo je opravljala od leta 1989 do 1992, ko jo je tedanji predsednik George Bush starejši imenoval za ameriško ambasadorko na Češkoslovaškem. »Vedno sem se borila za mir in verjemite mi, dejstvo, da sem bila kot otrok filmska zvezda, ljudem na drugem koncu sveta ni prav nič pomenilo,« je Shirley, ki je letos februarja preminula na svojem domu v Kaliforniji, povedala pred leti. Za mir in pravico za šibkejše se je boril tudi oskarjevec Clint Eastwood, ki je leta 1986 zmagal na volitvah v svojem domačem mestu Carmel v Kaliforniji. Funkcijo župana je opravljal dve leti in se kot »umazani Harry« boril proti birokraciji ter nepravičnosti. In to za mesečni honorar 200 ameriških dolarjev! Svojo vlogo sodobnega Robina Hooda je opustil dve leti kasneje in se vrnil nazaj v filmski svet. Županski stolček je leta 1977 okusil tudi voditelj bizarne pogovorne oddaje Jerry Springer, ki se je funkciji župana mesta Cincinnati, potem ko je poskrbel za eno največjih volilnih zmag v tem okrožju nasploh, leto kasneje moral odpovedati, zaradi škandala z izkoriščanjem davkoplačevalskega denarja za najem prostitutk.
Pornografska diva v parlamentu
Ko smo ravno pri prijateljicah noči, ne moremo mimo na Madžarskem rojene italijanske političarke Ilone Staller, po domače Ciccioline, ki je ena najbolj znanih italijanskih igralk v filmih za odrasle. Njen žgečkljiv poklic je ni ustavil pri političnih ambicijah. Leta 1979 je bila prvič predstavljena kot kandidatka za prvo italijansko listo zelenih, osem let kasneje pa je postala članica italijanskega parlamenta. Največ prahu je dvignila, ko se je javno ponudila, da bi v času zalivske vojne seksala z iraškim voditeljem Sadamom Huseinom, saj naj bi ena noč z njo končala vojno. Podobno je leta kasneje predlagala za Osama Bin Ladna. Za pet let, ko je bila zaposlena v parlamentu, prejema pokojnino, ki znaša 39 tisoč evrov na leto. »Pošteno sem si jo zaslužila in prav je, da mi država nekaj vrne za moje delo,« je prepričana Ilona.
Slovenski estradniški politiki
V Sloveniji so znani v svojih političnih težnjah precej bolj diskretni. Večina niti ni politično opredeljenih, tisti, ki želijo kariero na tem področju, pa največkrat začnejo s kandidaturo za župane v svojih domačih mestih. Nekdaj izjemno priljubljeni televizijski voditelj Stojan Auer je za stolček »mestnega šerifa« v Mariboru prvič kandidiral leta 2006, nato spet leta 2010, župansko kandidaturo je napovedal tudi v dve leti kasneje, a jo je tik pred soočenji umaknil. »Mineva dve leti, odkar sem skušal volivce na županskih volitvah prepričati s sloganom Zaslužimo si več ter programom, ki je Mariboru obetal pomemben preobrat v drugačno prihodnost. A ljudje mi zaupanja niso naklonili in se v večini odločili za smer, ki jo je začrtal Franc Kangler,« je povedal takrat. Stojan pa ni edini televizijski obraz, ki si je želel postati župan. Igralec Gojmir Lešnjak - Gojc, ki je že nekaj časa nazaj rodno Ljubljano zamenjal za Kras, je leta 2010 kot neodvisni kandidat s podporo SD-ja kandidiral za župana Komna, a mu ni uspelo. V svoji kampanji se je med drugim zavzemal, da bi se spet oživila nekdanja druženja gasilcev na Krasu. Za župana naj bi se potegoval tudi novinar Bojan Traven, ki bi Bohinj rad spremenil v prijetno in kakovostno okolje za bivanje. Pri kampanji naj bi mu pomagal tudi njegov zvesti prijatelj in sodelavec Uroš Slak. Moči sta združila z ekipo entuziastov, starih med 30 in 45 let, ki ne tvorijo nobene stranke, ampak želijo živeti v boljšem Bohinju. Vmes se je šušljalo, da naj bi si župan želel postati tudi televizijski voditelj Edi Pucer. Kandidiral naj bi za »šerifa« Ankarana, a so vmes s Pop TV-ja, kjer Pucer vodi poročila, ta namigovanja že zanikali. Govorice o tem, da želi v politiko, je ovrgel tudi urednik časnika Finance Peter Frankl, ki je pred nekaj meseci povedal, da ne bo kandidiral za mesto župana v Piranu, saj ima čisto preveč drugih obveznosti. Lokalne volitve naj bi resno zanimale tudi ukinjenega planetovca Tadeja Toša, ki pa nam je o svojih domnevnih političnih obveznostih povedal: »Res je, o tem se je šušljalo, tudi meni je prišlo na uho. Imponira mi, da ljudje mislijo, da bi jaz kot župan lahko kaj obrnil na bolje.« S tem ni ne potrdil ne ovrgel ugibanj, da si želi županskega stolčka na Ptuju, kjer živi.
S televizije v vlado
Medtem ko se omenjeni znani obrazi še potegujejo za vstop v politične vrste, pa je ta korak precej dobro uspel nekdanji televizijski voditeljici Evi Irgl in igralcu Vitu Rožeju. Slednji je bil politično dejaven že kot študent, Slovenci pa se ga najbolj spomnijo po vlogi v humoristični nadaljevanki TV Dober dan. Kasneje je bil podpredsednik stranke Aktivna Slovenija, ki se je leta 2008 pridružila stranki Zares, v okviru katere Rožej aktivno deluje še danes. Estradniškim žarometom se je odpovedala tudi Irglova, ki se je po službi na nacionalni televiziji vrgla v politične vode in je bila leta 2004 na ajdovsko-vipavskem območju na listi SDS prvič izvoljena za poslanko. Medijske pozornosti ji kljub temu ne manjka, saj jo redno uvrščajo na seznam najlepših slovenskih političark. Roko na srce, težko trdimo, da ima v tem v naši državi močno konkurenco!
Isti cirkus
Prepoznavnost in slava tako lahko včasih pomagata pri političnih ambicijah, ali gre tako pri naših kot tujih znanih obrazih za iskanje potrditve ali iskreno željo po tem, da bi svet spremenili na boljše, pa presodite sami. Na koncu dneva gre ob političnem dogajanju v zadnjih letih milo rečeno za isti cirkus! Šovbiznis ali politična arena, oba poskrbita za kruha in iger, ki jih narod še kako očitno vedno bolj potrebuje.
