Enaindvajsetega februarja smo obeležili mednarodni dan maternega jezika. Naši znani obrazi imajo slovenščino zelo radi in jo nadvse spoštujejo ter se jo trudijo pravilno uporabljati tudi v vsakdanjem govoru, k čemur pozivajo tudi ostale.
Igralec Matej Zemljič
Pri slovenščini mi je najbolj všeč dvojina, ker slovenščini daje izjemno natančnost in eleganco. Poleg tega ima poseben poetičen čar, še posebej v poeziji, kjer lahko z njo ustvarimo lepše in bolj izrazne ritme. Najbolj pa me zmoti, ko ljudje napačno uporabljajo orodnik – denimo »z otroci« namesto »z otroki«. Takrat me kar zaboli v ušesih! (smeh)
Kiparka in slikarka Patricija R. Simonič
Materni jezik je najbolj dragocena dediščina. Ko nas je Trubar poimenoval Slovenci, je postavil temelje slovenskega jezika – in slednji nam je bil pozneje položen v zibelko kot popotnica za življenje. Slovenski jezik je jezik moje domovine, je izraz moje identitete in narodne pripadnosti, da sem zavedam, da sem Slovenka. Pomeni mi dom in domovino, našo kulturo, naš obstoj in predvsem temelj za izražanje svojih misli in čustev. Slovenski jezik je avtentičen, čudovit in ne potrebuje raznih izkrivljanj besed, ki jih žal vse več uporabljajo mlajše generacije.
Glasbenik Ivan Hudnik
Slovenščina mi je v ponos in privilegij, saj nas ta lepi jezik govori samo malo več kot dva milijona ljudi na svetu, torej je prava redkost – in jaz to znam. Prek maternega jezika sem spoznaval svet, ljubezen, kulturo, glasbo, vse vrednote. Je pa slovenski jezik kar zapleten in poseben, lahko se ga učimo in dopolnjujemo vse življenje. Narečja slovenskega jezika so sploh posebnost, na tako majhnem koščku sveta in toliko narečij – spet ena redkost. Nekateri pevci in glasbeniki pravijo, da je v slovenskem jeziku težje peti kot na primer v angleščini. Jaz menim, da ni tako – kako bi lahko lepše nekaj lepega povedal in iskreno zapel kot v maternem jeziku, ki prihaja iz dna duše. Marsikatero slovensko glasbeno uspešnico so prevedli v tuj jezik, vendar sta s tem pomen in sporočilo izgubila svojo vrednost in je bilo treba za tuje tržišče napisati novo zgodbo. Toliko iz mojih izkušenj. Napake pri izgovarjavi tujcev me ne motijo, če se trudijo govoriti slovensko, me pa motijo napisi ali sporočila, na primer za rojstni dan na vhodu ali steni Happy birthday to you. Uf, kar zaboli, zakaj ne Vse najboljše za te. Ali pa napis na predpražniku pri vhodu v stanovanje ali hišo Welcome in še veliko podobnega. Predpražnik v našo hišo sem dal prav posebej izdelati z napisom Dobrodošli, ker ga s slovenskim napisom nisem nikjer našel. »Sem mislil, da ste Slovenci?« je pripomnil papež Janez Pavel II. v Postojni, 18. maja 1996, ko mu je 70 tisoč mladih zapelo za rojstni dan: »Happy birthday to you ...« Trenutek tišine, ups ... saj smo vendarle v Sloveniji, velik poduk, trenutek resnice in spoznanja ter potem v lepi slovenščini: »Vse najboljše za te.« Od takrat naprej se to voščilo na rojstnih dnevih več ali manj poje najprej v slovenščini. Negujmo in spoštujmo svojo lepo slovenščino in materni jezik. Spoštuj tuje in ljubi svoje.
Glasbenica Katarina Habe
Pri slovenščini mi je všeč njena zvočna polnost. Ni čudno, da ima slovenščina veliko skupnega s sanskrtom, saj se v globinah našega jezika skriva mnogo več, kot si mi znamo predstavljati. Pri našem jeziku so mi izjemno všeč narečja, ki zvenijo živo in nosijo v sebi toplino različnih slovenskih pokrajin. Morda me še najbolj moti to, da se izgublja občutek za lepoto našega jezika in da se vanj vnaša preveč anglizmov.
Komik in voditelj Klemen Bučan
Slovenščina je moj materni jezik, edina škoda je, da ga na svetu ne govori več ljudi! Za moj poklic bi bilo čudovito, če bi ga govorilo vsaj petkrat toliko ljudi, bi imel veliko več potencialnega občinstva. To je denimo en minus. Ko pride do rabe slovenščine, sem pa vsako leto bolj tečen. Marsikaj me moti, denimo uporaba polvikanja, nepravilno naglašene strani neba – vzhod – na vzhodu, nasploh sem občutljiv na nepravilno naglaševanje, čeprav je slovenščina kar neprijazen jezik – vsaka pokrajina to počne malo po svoje. Je pa slovenščina, ko je uporabljena pravilno, zelo lep jezik!
Glasbenik Daniel Rampre
Slovenščina je ne samo moj materni jezik, ampak tudi čudovit jezik in zaradi svoje dvojine najbolj edinstven jezik na svetu. Žal opažam, da ga Slovenci sploh ne cenimo in vse bolj postaja navadna popačenka. Razumem, da je jezik živa tvorba in da se spreminja, pa vendarle si želim bolj spoštljivega odnosa do lastnega jezika. Mislim, da bi morali mladim bolj vcepiti ljubezen do slovenščine in jim jo morda na bolj privlačen način predstaviti v smislu, da je to nekaj, kar nas predstavlja v svetu, in da moramo biti na svoj jezik izjemno ponosni. Ravno ta majhnost, s katero se Slovenci preveč obremenjujemo, nas pri ohranjanju našega jezika dela preveč nesamozavestne. Preveč je napak in tujk, ki jih uporabljamo vsak dan, da bi lahko vse opisali, žal pa ugotavljam, da tudi v javnih ustanovah ne pazijo na slovenski jezik. Navsezadnje bi se morali zelo resno vprašati, kako svojo vlogo pri ohranjanju lepe slovenske besede opravljajo mediji. Po mojem mnenju je uporaba slovenščine v slovenskih medijih, milo rečeno, katastrofalna.
Igralka Maja Kunšič
Slovenščina me vedno znova očara s svojimi posebnostmi, naglasi, raznolikostjo. Je zelo bogat jezik, ki mi je vse bolj pri srcu. Pozorna sem na rabo jezika, uživam v branju in govorjeni besedi ter zaznam dobre prevode. Je veliko polje, iz katerega se vsak dan naučim kaj novega. Najbolj pa me še vedno zmotijo napake pri uporabi dvojine.
Voditelj Nejc Krevs
Slovenski jezik je gibljiv, včasih malo robat, vendar tudi ljubeč in hudomušen. Obožujem zakladnico slovenskih besed, saj se naš jezik vedno znova obnavlja in oživlja. No, morda obstajajo na svetu tudi takšni, ki ga ne morejo presnavljati, a to so medsosedske tegobe, bolj značilne za stereotipe kot za realnost. Najbolj me zmoti, kadar svojega jezika ne uporabljamo – to je v resnici naša največja napaka, saj se, nevede, znajdemo v prostoru in času, ko materinščina postane popačenka drugega jezika.
Glasbenik Tilen Lotrič
Najbolj mi je všeč, da še danes ne znam pravilno zapisati nekaterih besed. Haha, res je zapletena. Je pa zelo lep jezik, sploh zato, ker ima dvojino.
Igralka Darja Reichman
Najprej čestitam vsakemu posebej za dan maternega jezika. Moj materni jezik je slovenščina in zelo sem ponosna na to, da nam ga je v petsto in več letih uspelo obdržati in razviti ter nadgraditi. Mislim, da si mora prav vsak posameznik, ki mu je slovenščina materni jezik, za to prizadevati. Na žalost nam angleščina vse močneje trka na vrata, kar je sicer razumljivo, saj naš jezik res govori le dva milijona ljudi in smo pač vedno v manjšini. Pri slovenščini mi je všeč, kako zazvenijo posamezne besede in melodija povezanosti več besed v stavke. Obožujem dvojino, ki je naša posebnost. Izjemno pa me moti na primer nepravilna uporaba fraze »gre za«, saj se pogosto v govoru in tudi v pisanju dodaja besedica »se«: »gre se za«, in uporaba besedne zveze »brez da bi«, ki pogosto nadomešča »ne da bi«. Posebej bi poudarila izjemno umetniško moč slovenščine, saj je v slovenskem jeziku mogoče izraziti najprodornejša in najintimnejša doživetja in misli.
Voditeljica Ajda Mlakar
Do slovenskega jezika čutim posebno spoštovanje in naklonjenost. Ko sem še gulila šolske klopi, je bila prav slovenščina eden mojih najljubših predmetov. Absolutno nisem jezikovni purist; menim, da je jezik živa stvar, ki se spreminja in raste skupaj z aktualnimi trendi. Po drugi strani sem zagovornica tega, da lahko pravila kršimo šele takrat, ko jih dobro poznamo. Tudi jezikovna. Pri slovenskem jeziku so mi zelo všeč narečja. Fascinira me, da imamo na tako majhnem področju več kot 45 posameznih narečij, ki bogatijo naš jezik in kulturo.
