Vsak drugi torek v februarju obeležujemo svetovni dan varne rabe interneta. Naši znani obrazi se zavedajo nevarnosti, ki jih ta prinaša. Žrtev spletnih prevar je bil sicer le eden, še to za drobiž, drugi pa je bil tarča lažne novice. Poznajo pa ljudi, ki je niso tako dobro odnesli.
Glasbenik Mišo Kontrec
Živimo v sodobnem svetu in vsi več ali manj uporabljamo internet in druge naprave, a žal nam to na drugi strani jemlje čas, svobodo, ustvarjalnost in še marsikaj. Mislim, da se bomo kmalu več pogovarjali o nevarnosti kot o varnosti interneta. Zakaj, pa se nam že počasi svita. Nisem preveč navdušen. Da ne govorim o umetni inteligenci. Ljudje bomo počasi začeli izgubljali svoje sposobnosti in vrednote.
Glasbenik Jure Tori
Deloma se zavedam nevarnosti interneta, ampak dokler me ne preseneti, se s tem ne bom preveč ukvarjal. K sreči nisem bil še nikoli žrtev, so pa bili nekateri prijatelji in ni bilo nič prijetno. Neresničnim vsebinam se sicer nikakor ne moremo izogniti. Tega je veliko, ne samo na internetu.
Igralka, glasbenica in model Alya Elouissi
Tako kot je internet dandanes izjemno koristen za naš vsakdanjik in si brez njega ne moremo predstavljati življenja, je lahko tudi nevaren. Žrtev prevare na srečo nikoli nisem bila, veliko vlogo in hvaležnost pripisujem tudi temu, da naša družba vključuje veliko ozaveščenosti o tovrstnih zadevah. Zdi se mi prav, da se na to čim več opozarja prek raznoraznih kanalov družbe, pa naj bo to prek bank, na družbenih omrežjih ali jumbo plakatih. Ne dajem osebnih podatkov komurkoli, sploh ne podatkov bančnih kartic, vedno preverim povezavo, prek katere opravim plačilo. Pazljiva sem tudi pri prejeti elektronski pošti, vedno preverim, kdo je pošiljatelj, in ne kliknem na vsako povezavo, ki jo dobim od »uradnega pošiljatelja« neke organizacije.
Igralec Jernej Gašperin
Ravno zdaj, v sklopu predstave Nafta, ki jo pripravljamo v Mini teatru in bo premierno uprizorjena konec meseca, raziskujem program Pegasus. To je bila programska oprema oziroma verjetno še je, ki so jo države kupile od izraelskega podjetja NSO group in pod pretvezo, da prisluškujejo potencialnim teroristom, prisluškovali ter nadzorovali ogromno državljanov. Ta oprema je tako inteligentna, da jo je praktično nemogoče zaznati. Na svoj telefon pa jo lahko dobiš že z majhno predpreneseno slikico v elektronski pošti. Skratka ni vam treba nasesti na nič. Vse se opravi samo. Morda sem v preteklosti prepoznal kakšen »spam« ali »deep fake«, ampak bojim se, da z bliskovitim razvojem umetne inteligence postaja to vedno težje, in se počutim ob tem nemočnega ter nekako ponižanega.
Glasbenica Severa Gjurin
Vsak bi si moral prebrati Orwellovo knjigo 1984. Varnejša raba interneta je zelo dobrodošla, v varno rabo interneta pa ne verjamem. Ko sem denimo aktivirala svoj info naslov (info@severagjurin.si), je moral biti aktiviran prek drugega IT-člena in sem imela na izbiro več možnosti ... a vsi ponudniki so bili v službi zelo rednega in aktivnega odnosa podatkov, na primer službam v ZDA. Tudi če ne bi bile povezane z ZDA, temveč s kom drugim, problem ostaja enak. Internet je zanimiva reč. Lahko imaš doma server. Načeloma ga nimamo. Lahko imaš programe, plačljive, da si varnejši, lahko paziš na piškotke, brišeš zgodovino, nimaš povezanih naprav, se odjavljaš in prijavljaš. Vprašanje interneta je povezano tudi s konceptom ukinjanja fizičnega denarja. Jaz sem na to pozorna in mislim, da je internet in nasploh digitalni svet lahko v službi svobode, dokler lahko človek praktično vedno in povsod plačuje tudi s fizičnim denarjem. Poleg s plastičnim ali čipom, kar pa je tiha smer. Vpeti smo v digitalizacijo, ki je v praksi le en manjši del tega, da se združuje občinske podatke ali ureja zemljiške knjige in da je vsem na koncu le lažje. Gre tudi za to, da si vpet v vnašanje podatkov na ravni vsakdanjega življenja, od pošt do trgovin, in ranljiv že, ko poseduješ telefon, ki je v praksi zares računalnik. Sama mreža, medmrežje je seveda vsaj zdaj zasnovano tudi za namene lovljenja informacij. V dobre in slabe namene. Kdo in kako jih lovi, je pomembno vprašanje za zdravo družbo. Kako se zaščititi denimo proti trgovanju z našimi podatki, stane, vsote so sicer obvladljive, a vseeno so vsote, informacije pa so na srečo nekaj klikov stran.
Glasbenik Matevž Derenda
Mislim, da se premalo zavedamo nevarnosti, ki jih internet prinaša, pa tudi posledic, ki jih bo pustil. Vse, kar objavimo na spletu, bo nekje ostalo do konca obstoja le tega in vedno bodo obstajali posamezniki, ki lahko vse naše podatke najdejo in jih uporabijo za izsiljevanje ter druge prevare. Zato je dobro kdaj pa kdaj premisliti, preden se izpostavimo na internetu, in se čim bolj ozavestiti o tej temi. Jaz se kar dobro zavedam tveganja, nisem bil še žrtev prevare, poznam pa ljudi, ki so bili.
Pevka in podjetnica Tinkara Fortuna
Zavedam se nevarnosti spleta in tudi otrokom poskušam predati vse informacije o tem, a vseeno z zavedanjem, da v življenju preživijo tisti, ki se znajo najbolje prilagoditi, kot je rekel Darwin. Splet, digitalna orodja so del sedanjosti in od nas je odvisno, kako jih bomo uporabljali. Glede na moj posel je biti prisoten na družbenih omrežjih in spletu že kar »nujno zlo«. Lani sem bila tudi del prevare – tožila naj bi me Banka Slovenije – in takrat so mi svetovali, da težko kaj rešim, da je najbolje pustiti, da gre mimo, in svoje sledilce obvestiti o lažni novici.
Glasbenik Robert Dragar
Verjamem, da ima internet tako svoje prednosti kot tudi pasti. Vedno je treba pazljivo vnašati osebne podatke in biti pozoren na morebitne spremembe. Zaenkrat je vse potekalo, kot mora.
Sopranistka Nika Gorič
Najbrž se vsi skupaj premalo zavedamo, kakšne posledice ima lahko nenadzorovana raba interneta. Nekaterih nevarnosti se sicer zavedam, k sreči pa imam prijatelje, ki so veliko bolj informirani in na katere se lahko v primeru, da sem v dvomu, obrnem in mi bodo znali svetovati. Pred kratkim se mi je zgodilo, da sem podlegla neki prevari, ki me je sicer oškodovala samo za dva evra, se pa zavedam, da je takih in še hujših primerov ogromno. Digitalna tehnologija in s tem uporaba interneta se je razvila tako hitro, da ljudje ne zmoremo dohajati vseh spletk, prevar in ostalih nevarnosti, ki nam pretijo. Upam, da v šolah otroke, ki uporabljajo interaktivne table in pri katerih se spodbuja uporaba tabličnih računalnikov, učitelji ustrezno usmerijo in se pogovarjajo o nevarnostih, ki jim pri tem pretijo. Bolj me skrbi za starejše generacije, ki se brez ustreznega informiranja nevarnosti interneta sploh ne morejo zavedati. Neresničnih vsebin pa je toliko, da je včasih splet bolje kar zapreti. Žal je včasih tudi neresnične informacije težko preveriti, se pa seveda da. Potrebni so čas, potrpežljivost in predvsem volja.
Igralec Robert Korošec
Že od prvega srečanja z računalniki in internetom v otroštvu sem precej dobro računalniško pismen. Nekaj časa sem celo želel iti na srednjo računalniško šolo in početi nekaj v povezavi z računalniki. To mi je ostalo do danes in zaradi tega sem tudi pozoren na vse nevarnosti, ki jih internet prinaša. Posebej pa je treba varovati tiste, ki niso toliko ozaveščeni, starejši in otroke, ker se njim to zgodi še hitreje. Lahko rečem, da imam v družini to jaz »pod kontrolo« in smo dobro zaščiteni.
Igralec Dominik Vodopivec
Zavedam se nevarnosti, ki nam pretijo na internetu. Spadam namreč v generacijo, ki je praktično zrasla z internetom, že zelo zgodaj so nas učili o princih iz Etiopije, ki potrebujejo finančno pomoč, hehe. Če prejmem kakšno obvestilo ali spletno pošto neznanega pošiljatelja, del naloge opravi že poštni predal, ki loči seme od plev, velikokrat tudi sam preverim, od kod prihaja vsebina, in če se mi zdi sumljivo, prejeto preprosto ignoriram. Najboljši napotek je pregovor: »Če zveni predobro, da bi bilo res, zelo verjetno tudi ni res!«
