Mačke veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov na svetu. Svetovni dan mačk, ki ga obeležujemo 8. avgusta, je namenjen spoznavanju teh ljubkih živali in načinov, kako jim pomagati, saj se te kljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu pa naj bi jih živelo več kot sto milijonov. Veliko jih je svoj dom našlo tudi pri naših znanih obrazih, kljub temu pa še vedno ostajajo samosvoje. Ušpičiti znajo tudi marsikakšno lumparijo, ki pa jim jo lastniki kaj hitro oprostijo.
Pevka Ana Dežman
Pri mačkah mi je všeč, kako so v svoji naravi samosvoje, samoljubne, so vzvišene in važne. Hitro se užalijo, seveda odvisno od karakterja. Delajo ti družbo in te tolažijo. S svojim predenjem pomirijo in dajejo tisti občutek topline doma. Samo ljubitelji mačk poznajo razkošje puhastih, brundajočih termoforjev, ki so vselej topli. S svojim ugodjem, ki ti ga ponuja, z dotikanjem, suvanjem in stiskanjem k tebi ti kaže ljubezen in te razvedri, če si žalosten. Ali pa te sune s kot kamen trdo glavo. Pri mačkah se moraš odločiti, kaj imaš raje, mucke ali zavese. Naše zavese so pač potrgane! So izjemne plenilke, okoli hiše tudi zelo koristne živali. V bistvu so največji domači plenilci. Naša osem mesecev stara črna mucka hodi z nami celo na krajše sprehode ali pa na bližnje igrišče. Je zelo agilna, družabna, zelo crkljive sorte in neboječa. Ob poti rada spleza na drevesa in skoči dol, da se pokaže v svojih vragolijah. Zelo jo imamo radi.
Pevka Ana Soklič
Definitivno se štejem za ljubiteljico mačk, čeprav s Petrom razmišljava, da bi imela enkrat tudi kužka. Nisem ga imela še nikoli v življenju, ker pa na cesti ustavljam skoraj vsakega, ki pelje svojega kosmatega prijatelja na potep, mislim, da bi bilo to kar na mestu. Pri mačkah mi je pa všeč vse. Predvsem to, da so tako zelo neposredne. Vsakič brez težav pokažejo, kako se počutijo, kaj jim je všeč in kaj ne, neposredno, brez olepševanja! Zelo rada se crkljam z njimi. Najraje zakopljem obraz v njihov kožušček. Trenutno imava dve mucki. Nedavno sva dom obogatila s svilnato ragdollko, ki sva jo poimenovala Alaska. ker je tako svetla, na tačkah pa ima bele copatke. Alaska je že moja sedma mucka. Ves čas smo jih imeli doma, vsaj eno. Naša Ruby se je lansko leto na žalost poslovila in neizmerno jo pogrešam. Nje ne bo zamenjala nobena druga. Bila je skromna, srborita, nežna in ljubeča. Tigrica. Nekoč se bova spet videli, verjamem v to stoprocentno! Še vedno pa je tu siamka Eliška, ki nam jo je sicer predlani pošteno zagodla. Po kar 21 dneh smo jo dobili nazaj. Bila je na dopustu, dobrih nekaj kilometrov stran, na Lancovem. Ker živimo tik ob gozdu nad Šobcem, jih glede na vrt in okolico namreč ne morem zapirati v hišo. Alaski sicer še ne pustim, da bi šla sama, ampak jo peljem na sprehod na oprsnici, saj je zelo radovedna, poleg tega pa imamo na večer toliko kužkov kot na razstavi. Eliška pa ima zdaj na sebi sledilnik, tako da ji lahko brez težav sledim preko aplikacije na telefonu. Še lani je naredila tudi do 11 kilometrov, letos pa se je malo umirila, nekako se ji ne ljubi najbolj, sploh pa še ob tem razočaranju, da v hiši ni več edina. Gospa so namreč precej ljubosumni, ker je v hišo prišla mlajša, z enormno košatim repkom. Ampak se bo počasi unesla, na vsake toliko samo še zelo glasno godrnja, na začetku je bilo pa samo pihanje na vsakem koraku. Najbolj name, točno ve, kdo je pripeljal »ta novo«.
Igralka Maja Kunšič
Mačke so zelo unikatna bitja. Tako samosvoja, da lahko to samo občuduješ. Počnejo, kar se jim zljubi, kadar se jim zljubi. Moj muc je zdaj že senior, v 16. letu starosti, in mi je že večkrat kakšno zagodel. Ker ima prost izhod, me zaskrbi, kadar se kdaj tudi po več dni ne prikaže, a potem izvem, da se je le začasno preselil v neki drug atrij v soseski, kjer ga hranijo in crkljajo. Kot da bi odšel na dopust v drug hotel s polnim penzionom.
Pevka Kataya
Ljubim mačke! To je moja najljubša žival. So samostojne, neodvisne in ne moreš jih kontrolirati, velik pokazatelj karakterja človeka so, če jih ne mara ravno zaradi te samostojnosti, ker bi jih rad nadzoroval, pa jih ne more. Mačke so učiteljice, kako spoštovati osebno mejo in integriteto drugega, in so najboljše prijateljice za življenje. In seveda ves čas nagajajo, moja mačka me straši, mi skriva ključe ali pa v torbe pospravi svoje igračke itd.
Glasbenik Dominik Bagola – Balladero
Z Eriko sva ponosna skrbnika mucku Popiju, ki sva ga pred leti kot mladička spoznala pri najini dragi prijateljici Jadranki Juras. Čeprav dolgo nisem mislil, da bova imela kdaj mucka, smo se takoj ujeli in zdaj si težko predstavljam življenje brez mačje družbe. Mačke so zelo elegantne, zenovske, znajo te marsičesa naučiti, pa tudi pomiriti. Popi je zelo »uizi« muc, ki se predvsem rad crklja, še raje pa hodi po klavirskih tipkah prav takrat, ko kaj snemam. Dvakrat se je zgodilo, da sem ga ves prestrašen, da je ušel, iskal okrog stanovanja. Enkrat se je skril pod mizo. Drugič pa je v trenutku moje nepazljivosti zares nekako prišel v kolesarnico, ker rad poseda na predpražniku in pozdravlja ljudi, čeprav ni zunanji muc. Na srečo sem ga še pravi čas videl z balkona. Zdaj jutranjo kavo spijem v skupnem ritualu pozdravljanja sosedov, da Popi svoje muckanje opravi pod mojim budnim očesom (smeh). Spomnim se tudi, da si je s kremplji zelo ogledoval moje studijske zvočnike, ampak sva se glede tega hitro zmenila.
Igralka Darja Reichman
Mačke so moja velika ljubezen in kdaj imam občutek, da sem že malo nora, ko, kjerkoli sem, oprezam samo za mačkami. Ravnokar sem se vrnila s prekrasnega potovanja po celinski Grčiji in Peloponezu in na vseh arheoloških najdbiščih in znamenitostih je bilo vse polno sestradanih muck in seveda so dobile mojo polno pozornost, tudi v obliki priboljškov. Ob tem me je doma čakal naš kralj med mački, ki je ravnokar dopolnil devet let in kakšno kilo manj. Zdaj se mu že poznajo leta in je zelo umirjen in premišljen muc, ko je bil mladiček in v mačjih najstniških letih, je bilo pa treba neprestano bdeti nad njim, povsod ga je bilo dosti. Zdaj so večji problem »tujci«, ki pridejo v stanovanje … se zna zelo ujeziti in postane kar malo nevaren in ga je treba zapreti v kuhinjo, da ne bi komu namenil prevelike mačje pozornosti. Vsako leto je tudi posebno doživetje, ko ga transportiramo na morje v Istro (kraj, od koder izvira in kjer smo ga našli). Letos je kar dobro prestal in je bil potreben samo en postanek tam nad Portorožem, ampak smo vse uspešno opravili in se pripeljali na končni cilj. Zdaj pa uživa (vsaj tako se mi zdi) v vonjavah morske pokrajine in v tisočerih zvokih čričkov, škržatov, vetra, ptic in valovanju morja. Kakorkoli, vse skrbi, ki mi jih povzroči, niso nič v primerjavi s tem, koliko mi daje. Moja (naša) velika ljubezen je naš mačkon.
Voditeljica Tara Zupančič
Ravno 8. avgusta imam rojstni dan, tako da ni čudno, da sem odraščala ob mačkah. Zame so muce neke vrste »superior creatures«, ker se, ne glede na to, da smo si jih prisvojili kot naše domače živalice, gibajo svobodno, živijo svobodno, odločajo se svobodno in mi jim to z veliko ljubeznijo dovolimo. So samosvoje in naredijo točno tako, kot jim paše. Iskreno in brez prilagajanja. Lumparij in skrbi pa je za cel zvezek, saj sem imela 11 svojih in še enkrat toliko potepuških. Lepa bitja so. Trenutno je moja kraljica Arwen.
Voditeljica Nataša Bešter
Naše življenje že več kot 40 let lepšajo pasje tačke, ko je bila Ana majhna, smo pa imeli tudi muco Čenčko. Domov smo prinesli samčka, vsaj tako smo mislili, pa se je kasneje izkazalo, da je samička. Tako je iz mačka Toma postala mucka Čenča. Veliko let je bila pri nas, enkrat je imela celo mladičke in to je bilo čudovito obdobje, ki se ga še sedaj radi spominjamo. Dino je takrat igral rokomet in v soboto, ko je imela Čenča rok za kotitev, so imeli ob 14. uri odhod na pomembno tekmo. Jaz sem mu rekla, da ne bo šel, če še ne bo mladičkov, saj me je bilo strah kotitve. No, pa je Čenča, kot bi čutila Dinovo skrb, začela kotiti zjutraj in do 14. ure skotila vse štiri mladičke. Dino je bil seveda ves čas zraven in pomagal pri kotitvi in pazil, da je pravilno pregriznila popkovnico, tako, da je šlo vse v najlepšem redu. Čenča se potem nekaj ur ni odmaknila od mladičkov, ko je Dino prišel nazaj domov, pa je takoj stekla k njemu in mu skočila na rame in ga v zahvalo polizala in zamijavkala. Bilo je prav ganljivo in tega nismo pozabili. Pa tudi tega ne, da je Čenčka potem vsako noč vse štiri mladičke znosila v Anino posteljo. Tako smo se zjutraj dva meseca zbujali z mačjimi mladički na Aninem vzglavniku. Res lepi spomini, ki jih še sedaj rada pripovedujeva vnukoma Davidu in Danu.
Glasbenik Dadi Daz
Pri mačkah mi je vse všeč. Tudi ko nagajajo. Sam imam zelo inteligentno mačko Joviko pasme ragdoll, ki me ves čas opazuje in hodi za mano ter mi pri vsem hoče pomagati, pa ne ve, da dela škodo. Stavne listke moram tako imeti ves čas pri sebi, ne smem jih pustiti na mizi, ker jih bo vzela in jih skrila. Če bom na mizi pustil plastenko vode, mi jo bo vrgla z nje. Pogrizla mi je tudi polnilec za telefon in druge kable, polnilec za motor pa mi iztakne, in to tako, da počaka, da grem spat, nato pa ga iztakne in skrije zadaj, da se ne vidi, da je izštekano. Ima zelo pasji karakter, recimo ulovi muho, pride do mene in me s taco po nogi, da moram pogledati, kaj je naredila, ali pa mi jo prinese kot pes. Kot sem bral, naj bi bila to nagrada za to, ker jo hranim in skrbim zanjo, v smislu, da tudi ona nekaj zame naredi. Je tudi zelo lepa, saj jo hranim z zelo kvalitetno hrano iz Anglije, saj ima moja Nada trgovino s hrano za male živali, in je res velika razlika.
