Prevajam glasbo v besede, poskušam začutiti atmosfero in jo z besedami podpreti, pripoveduje Janez Usenik o pisanju besedil za muzikale, v katere je kar nekako zaljubljen že od otroštva. Zdaj že nekaj let prejema pohvale, kako fantastično je napisal stihe za muzikal Matjaža Vlašiča Cvetje v jeseni, letos pa je navdušil z ubeseditvijo Veronike Deseniške, muzikalom Leona Firšta.
Tukaj pod trto na vrtu portoroške hiše je atmosfera več kot primerna, da poklepetamo o poletju. So nekaj takšnega vaše popolne počitnice?
Popolnih, mislim, da ni, so pa te zelo običajne. To je naša poletna rezidenca s sto let staro trto. Tukaj sem preživljal poletja od otroštva naprej, saj je to nekako naša družinska ulica, kjer je ded nekoč imel kmetijo, zdaj pa smo si potomci razdelili posest. Kako se čas obrne! Včasih smo se mulci podili po ulici, starši pa sedeli in popivali ob strani, zdaj pa … smo mi ta stari, ki se takole ob pijači spominjamo tistih časov, medtem ko naši otroci tekajo po ulici.
Se je lepo vračati nekam, kjer si preživel mnoga poletja?
Prevajam glasbo v besede, poskušam začutiti atmosfero in jo z besedami podpreti, pripoveduje Janez Usenik o pisanju besedil za muzikale, v katere je kar nekako zaljubljen že od otroštva. Zdaj že nekaj let prejema pohvale, kako fantastično je napisal stihe za muzikal Matjaža Vlašiča Cvetje v jeseni, letos pa je navdušil z ubeseditvijo Veronike Deseniške, muzikalom Leona Firšta.
Zato vam je Cvetje v jeseni pisano na kožo!
Bo držalo. Jesen ima neko pozitivno melanholijo – tista letna bera, pospravljanje, občutek, da je še eno leto skoraj naokoli. Da prihaja zima in se lahko umirimo, naredimo obračun. In, da, Cvetje v jeseni je jesenski muzikal.
Kako ste prišli v ekipo uspešnih ustvarjalcev muzikalov, ki so ustvarili Cvetje v jeseni in Veroniko Deseniško?
K sodelovanju me je povabil producent in idejni oče projekta Gorazd Slak, saj je vedel, da se ukvarjam z muzikali. V mislih je imel sicer, da bi jaz prevzel eno manjšo vlog, a sem bil mnenja, da to ne bo zame. Predlagal sem, da lahko pomagam pri besedilih. Tako sem kasneje prevzel vsa besedila muzikala, Gorazdu je bilo všeč, kako jih napišem, in tako sem »naredil avdicijo« in začel delati s skladateljem Matjažem Vlašičem.
Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!
