Ste se glasbe v pol stoletja kdaj zasitili?

Včasih pa res, zaradi potovanj, saj ne maram letenja, odbijajo pa me tudi glasbeniki, ki h glasbi in človeštvu ne prispevajo nič pozitivnega. A bog mi je dal dar in poslanstvo, da ljudi učim in ozaveščam, zato bom pela, dokler bom živa.

Ste kdaj nastopili res ob pravem času na pravem mestu?

Večkrat. Kakšnega nastopa si tudi nisem želela, a sem ga oddelala in se mi je to povrnilo. Spomnim se koncerta v Evropi, po katerem sem srečala zlorabljeno nosečo mlado žensko, ki je bila na robu samomora, pa mi je rekla, da sem ji z eno pesmijo spremenila pogled na svet. Po koncertu sva se pogovarjali in vesela sem, da sem tej mladi sestri pomagala najti upanje.

Kot močna, uspešna ženska ste vzor mnogim. Se je položaj Jamajčank od 60. let zelo spremenil? Mlade ženske danes lahko dosegajo svoje cilje?

Jamajška družba ni več tako patriarhalna in upam, da sem tudi sama kaj pripomogla k temu. Ko sem začela nastopati, so glasbo obvladovali moški, a sem bila vzor sestram, ki so mi sledile v ta posel, in danes je že bolj uravnotežen. A spoštovati so nas začeli šele, ko smo začutile samozavest. Niso mi všeč kolegice, ki širijo negativna sporočila in jim manjka samospoštovanja. To ni dobro, še posebno ne za mlado generacijo, ki potrebuje vzore in vodstvo, zato jim moramo kazati pot in dati pozitivna sporočila.

Več preberite v novi številki revije Vklop!