Alenka je tista novinarka revije Stop, ki vsak teden brez dlake na jeziku zastavlja provokativna vprašanja znanim Slovencem. Pred leti je začela kariero na radijskih valovih, danes jo spletni deskarji poznate tudi po sočni kolumni Seks z Alenko Sivko ali pa po njenih seksi intervjujih. Le kaj bo radovedna novinarka v odmaknjeni samoti izvlekla iz tekmecev?

Kolegica Alenka, na kateri točki je padla odločitev, da greš živet na Kmetijo?
Začelo se je z odločnim "ne", sledilo je štirinajst dni razmišljanja med ja in ne, potem sem anketirala kakih sto prijateljev in znancev – in se začela pomikati proti "ja". Kaj je odločilo, še danes ne vem, zadeva me je vznemirjala ali po domače "rajcala", odbijala in privlačila, moja novinarska in človeška radovednost sta na koncu premagali strah in sram. In vzpodbuda nekaterih prijateljev: "Jaz sicer ne bi šel nikoli, ampak ti, Sivka, ti greš pa zlahka, to ti je pisano na kožo!"

Pričakuješ glede na poznavanje dosedanjih Kmetij in drugih resničnostnih šovov kaj takega, kar bi te lahko presenetilo?
Hja, seveda pričakujem, da me bodo skušali kako zašiti, najti šibke točke in brskati po njih, a ker že vse življenje drezam vanje tudi sama, me bodo težko presenetili. Če me bodo, pa toliko boljše – zanje in zame!

Doslej si brskala po zasebnosti znanih, zdaj bodo lahko vsi brskali tudi po tvoji zasebnosti. Kako se boš tega obvarovala?
Moja zasebnost je – žal – že položena na pladnju pred vso Slovenijo. V reviji Obrazi in na spletnem portalu njena.si zelo iskreno pišem o svojih spolnih izkušnjah, svetujem, kako obdelati partnerja na sto in en način … Ali sploh ostane še kaj nepopisanega o moji zasebnosti?

Ali lahko pričakujemo, da bo Kmetija prinesla precej svežega gradiva za tvoje kolumne Seks z Alenko Sivko in za Seksi intervju?
Ha, ha, ravno danes sem se pogovarjala z Danielom Popovićem, ki mi je govoril, da je gori na kmetiji strašen mraz. Pa sem rekla – se bomo pa greli s seksom, a ne? Torej – materiala bo čez glavo dovolj!

Kmetija pomeni izolacijo ne le od medijev, pač pa tudi od vsega vsakdanjega. Brez česa boš težko tam gori?
Brez tople vode – za začetek. Brez bele kave s smetano. Brez mojega psa – hotela sem ga vzeti s sabo, a so mi odsvetovali. Brez knjig, revij, časopisov, filmov. Brez mojega udobnega kavča. Postelje. Brez moje hčere, vnukinje, ljubimca. Madonca – zakaj že grem na Kmetijo?

Te je kaj strah?
Nak, čisto nič, zdaj sem že v fazi, ko se vsega strahotno veselim!