Vaš novi film 9:06 je veliki zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma.
Zame je bilo to malce nepričakovano, saj so bili med konkurenti vsaj še trije dobri filmi. Če je naš film že dobil nagrado za najboljši film, bi pričakoval, da bo žirija več nagrad podelila tudi drugim filmom. Res lepo, da smo dobili toliko priznanj, za montažo, glasbo, fotografijo, Igor Samobor in Silva Čušin za igralca … vsi so opravili res dobro delo. Ampak morda je res malo neobičajno, da je žirija podelila toliko nagrad samo enemu filmu v takšni ponudbi, kot je bila letos.
Kaj nagrade pomenijo za sam film?
Konkretno so prispevale k hitri distribuciji filma. V nekaj dneh po podelitvi smo se dogovorili, da gre film v kino konec oktobra. Sicer smo se že prej dogovarjali za oktober, nato se je začel omenjati januar, vse je bilo še v zraku, bili smo negotovi, kdaj bomo sploh prišli v kino. Nagrade so nam pomagale, da smo se hitro dogovorili in res prišli v kino.
Je 9:06 nastajal zelo dolgo?
Niti ne. Dobro, scenarij seveda potrebuje čas. To je že tretji film, za katerega sem scenarij napisal skupaj s Sinišo Draginom, ki živi v Bukarešti. Izkoristila sva določene evropske fonde, ki omogočajo razvoj scenarija, brez tega denarja s Sinišo ne bi mogla preživeti toliko časa skupaj ter potovati sem ter tja. Ko je bil scenarij enkrat dokončan, je stvar hitro stekla. Od vseh celovečernih igranih projektov, ki jih je lani odobril Filmski sklad (denar sta dobila še Miha Hočevar in Andrej Košak), smo le mi realizirali snemanje še v lanskem letu. Snemali smo avgusta in septembra 2008, film pa je bil končan maja 2009.
Posneli ste tudi kratki film Vdih, za katerega Igor Samobor pravi, da je nekakšen predfilm 9:06.
Po svoje se filma povezujeta. Vdih bi morali snemati že pred tremi leti, vendar je ves čas prihajalo do zapletov na Filmskem skladu, na koncu se je zgodilo tako, da smo januarja lani snemali najprej Vdih, čez dobre pol leta pa še 9:06. Igor Samobor ima v obeh glavno vlogo, tako da je bil Vdih po svoje dobra vaja za celovečerec. Vendar ni bilo mišljeno tako. Res mi je bila všeč ideja za ta kratki film in to je bil edini razlog, zakaj sem ga hotel posneti. Vdih je bil uvrščen v tekmovalni program na festivalu v Benetkah, odkupljen je bil tudi za predvajanje na avstralski televiziji, to se pri kratkih filmih ne zgodi pogosto.
Sta si tudi zgodbi podobni?
Oba se tematsko dotikata prometne nesreče in občutka krivde. Sicer pa je Vdih prikazan skozi zelo specifično perspektivo človeškega dihanja v različnih variacijah. To je moj prvi kratki film po odhodu z akademije, tako da sem zelo užival, saj je forma kratkega filma specifična, uporabljaš lahko drugačne prijeme …
Scenarij za 9:06 ste pisali že z Igorjem Samoborjem v mislih. Kako to?
Igorja spremljam že dlje časa, v zadnjih letih je v Drami odigral nekaj izjemnih vlog. Njegov lik v filmu sva izdelovala že od leta 2005, mislim, da še prej, preden je v kina prišel film Ljubljana je ljubljena, v katerem ima manjšo vlogo italijanskega oficirja, v kateri odlično funkcionira. Res sem začuden, da je bil zadnja leta v slovenskem filmu malce prezrt. Zdi se mi, da mu je vloga inšpektorja Dušana pisana na kožo, pa tudi zelo dobro sva se ujela med snemanjem. Včasih pač enostavno veš, da igralec mora biti v vlogi. Tako sem na primer vedel za Gregorja Bakoviča, da lahko samo on odigra glavno vlogo v filmu Ekspres ekspres. Tam smo sploh imeli težave, ker smo se že pol leta pred snemanjem dogovorili za čas, kdaj bomo snemali, potem pa je v zadnjem trenutku v Drami prišlo do sprememb in je bil Gregor zaseden. Prestavili smo snemanje, ker si filma nisem želel narediti z nikomer drugim.
Celoten intervju z režiserjem Igorjem Šterkom preberite v aktualni številki revije Stop (št. 43, izid 28. oktober 2009).
Napovednik za film 9:06 poglejte tukaj!
