Koliko časa se pravzaprav že poznata?
Mario: Sodelovati sva začela maja ali junija 1995 … Ribez je takrat zorel. Spoznala pa sva se že kakšnega pol leta prej v oddaji Nedeljskih 60, ko je Desa z možem in najstarejšo hčerko Zalo sodelovala v rubriki, kjer so otroci odgovarjali na vprašanja, nato pa so starši ugibali njihove odgovore. Če so se ujemali, so otroci dobili nagrado. Točno se spomnim, kaj je Zala hotela imeti …
Desa: … konja in kočijo za Barbiko, ki ju nikjer niso imeli (smeh obeh). Ona si je to tako blazno želela, da je bila pripravljena narediti vse. Ves mesec je bila tako pridna, da smo potem morali iti v oddajo, čeprav jaz nisem hotela.
Mario: Potem smo Deso tu in tam prosili, da napiše kakšen skeč in zaigra v njem. Zares pa sva začela sodelovati junija 1995, ko je Desa prišla v Nedeljskih 60 "na avdicijo za mojo pomočnico".
Desa: To je bil seveda skeč, ker jaz ne hodim na avdicije, se mi ne da (smeh).
Mario: Ja, to je bil fenomenalen skeč, ki je napovedoval septembrsko oddajo Zoom, v kateri sva prvič res delala skupaj.
Potem imata prihodnje leto obletnico – 15 let!
Desa: Oh, Mario, da si ti že tako star (smeh obeh).
Mario: Jaz sem sedaj star toliko, kot si bila ti takrat.
Mario, rekli ste, da sta začela sodelovati, ko je zorel ribez. Kako to veste?
Desa: Ker je dobil ribezovo pito! Z Jožetom Krajncem sta prišla k meni na obisk. Tresočih se kolen, menda? (Se obrne k Mariu.)
Mario: Ja, seveda, imela sva blazen rešpekt pred tabo. Občudoval sem jo v Videogodbi in Periskopu. Večina se niti ne zaveda, kaj vse si je upala in pokazala. Sploh Videogodba je bila en velik korak drugam od predvidljive, prijazne televizije. Zato sem si zelo želel delati z njo. Je rekla, da bo premislila, in potem smo se domenili za eno leto.
Desa: Ja, po enem letu sem se že poslavljala (smeh). Zame je bilo to zelo stresno delo, če povem po pravici. Zdelo se mi je, da sem grozna, če mi je kdo kaj rekel, sem se pogreznila v črno luknjo, velike težave sem imela s samopodobo. Po preteku pogodbe sem rekla, da ne morem več. Mariu je bilo zelo hudo, zato mi je naredil tako lepo oddajo, zmontiral je vse moje najbolj prisrčne posnetke iz pretekle sezone.
Mario: Spodaj pa se je vrtela pesem Adija Smolarja, ki pravi "kako lepo in težko je zabavati ljudi". In potem se je vrnila! No, verjetno ne zaradi tega (smeh).
Desa: Prav zaradi te pesmi sem se vrnila! Ko sem poslušala besedilo, sem si rekla, da je ljudi res težko zabavati, ampak je tudi lepo in prav. In potem sem ostala, dokler me niso brcnili (smeh obeh).
Mario: To se seveda ni zgodilo, skupaj smo bili še šest let in pol!
Desa: Je moral menjavati naslove oddaj, ker je mislil, da bom potem mogoče le šla. Ne! Potem je dal oddaji naslov Mario, ker je mislil, da mi bo potem le jasno, da nimam tam kaj iskati (Mario se od srca smeje). Še vedno ne! Septembra sem bila spet tam in se delala, da ne razumem namiga!
Mario: Desa ima tri otroke, tako da je ne moreš direktno vreči na cesto. (Po daljšem neustavljivem smehu obeh se Mario zresni in nadaljuje.) Skupaj sva preživela kakšnih 250 nedelj. Še sedaj sodelujeva eno nedeljo na mesec. To je ogromno. (Premišljuje.) Prihodnje leto bom praznoval 500. nedeljsko oddajo – to je več, kot sem kadarkoli upal pomisliti, da lahko eno telo zdrži.
Desa: In srce!
Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Stop (št. 51, 22. december 2009)!
