Ko je Vesna Milek pred desetimi leti med intervjujem z Borisom Cavazzo poslušala njegovo pripovedovanje o morju, jo je prešinilo: “To je literatura! To je Henry Miller, pomešan z Bukowskim in Dostojevskim, to je človek, ki je izkusil vse odtenke življenja, ki je preživel stvari, o katerih si sami ne upamo niti razmišljati.”
Takrat jo je prevzela njegova življenjska zgodba, takrat se je začela rojevati ideja o knjigi, ki je pred dnevi izšla pri Študentski založbi s preprostim naslovom Cavazza.
Kakšen pripovedovalec je Cavazza, ko gre za njegove osebno izpovedne zgodbe?
Ko pripoveduje zabavne anekdote, je neprekosljiv. Popolnoma se preseliš v tisti trenutek, vidiš človeka, o katerem govori, slišiš njegove stavke. Kadar govori o intimnih, bolečih stvareh, govori v kratkih stavkih, nobene patetike, a tako, da zaboli in zareže. Mnogo stvari zaslutiš med vrsticami.
Sam se ne sramuje priznati, da se lažje razgali pred neznanci. Vidva se poznata, zato: Kako mu je šlo razgaljanje in v katerih poglavjih življenja se mu je beseda zataknila?
Ta stavek, da se lažje razgalja pred neznanci, je bil sicer izrečen v šali, je pa v njem veliko resnice. Sploh če pomislimo na vse njegove vloge v gledališču in na filmu, kjer se je vsakič znova razdajal, razgalil – če hočete, pred neznanci, ki sedijo v temi gledališča ali kinodvorane. Cavazza je velik človek, ki se je odločil, da bo izpovedal svojo zgodbo, brez olepšav, brez patetike – in to z namenom. To pove tudi v knjigi, ki jo je posvetil vsem svojih štirim sinovom in svoji prvi ženi.
Tokrat ste v vlogi zapisovalke spominov in veljate za precej nostalgičen tip človeka. Kako ravnate s svojimi in zdaj tudi s tujimi spomini?
V procesu srečevanja z Borisom in potem poslušanja vseh teh posnetih pogovorov in zapisovanja, se mi je zazdelo, da na trenutke sploh ni meja med Borisom in mano. Za nekaj časa sem postala njegov medij, poskušala čim bolj zlesti v njegovo glavo, pisati na način, kot bi pisal on. Knjiga je biografski roman, to pomeni, da so spomini literarizirani, to je bila tudi njegova želja.
