V zadnjih tednih se na naslovnicah tiskanih in spletnih medijev spet pojavlja sloviti zaskrbljeni nasmešek pokojne britanske princese Diane. Dolg seznam pripisanih ljubezenskih afer in okoliščine njene tragične smrtne nesreče v pariškem cestnem predoru leta 1997 so bile v vseh letih neredko podlaga za različne teorije zarote, a zdi se, da se je v zadnjem mesecu intenzivnost tovrstnih govoric občutno povečala.
NI PRAVE ZVEZDE BREZ ŠKANDALA
Med drugim smo lahko brali o tem, kako naj bi policija prišla do novih podatkov, da je v njeno smrt v resnici vpletena vojska in kako je bila Diana v zadnjem obdobju življenja v resnici zaljubljena v pakistanskega srčnega kirurga, bogataša Dodija Al Fayeda pa izrabila samo zato, da bi izbranca naredila ljubosumnega. Romantični zaplet je sicer tudi osrednja zgodba prihajajočega celovečerca o najbolj razvpiti članici britanske kraljeve družine vseh časov, ki jo bo upodobila priznana hollywoodska igralka Naomi Watts.
Nenadno medijsko obujanje pokojne "princese ljudskih src" v vsakem primeru pripomore k promociji omenjenega filma, ki je sicer delo nemškega režiserja Oliverja Hirschbiegla (Eksperiment), a tovrstna posredna publiciteta projektov v z dobičkom obsedeni korporativni zahodni pop kulturi obstaja že od nekdaj in prav škandali so pogosto tisti, ki status zvezdništva zares zapečatijo.
PRVA SE JE SLEKLA MARILYN
Marilyn Monroe je bila leta 1953 po mnenju studijskih šefov obetavna, a dotlej kljub vsemu pretežno neznana hollywoodska igralka. Tik pred izidom novega filma Moški imajo raje plavolaske pa so v medijih objavili "ekskluzivne" arhivske koledarske fotografije iz leta 1949, na katerih je svoje golo telo na ogled postavilo dekle z izrazito podobnostjo vzpenjajoči se hollywoodski zvezdnici. V znatno konservativnejšem obdobju petdesetih let je bila takšna novica vsaj škandalozna, Marilyn pa je za povrh vsega še brez posebnega vznemirjenja priznala, da je na fotografijah res ona. Povedala je, da se je slikala v obdobju, ko ni imela veliko denarja, in na ta račun požela še simpatije zgroženih moralistov. Čez noč je postala najbolj dobičkonosna filmska igralka, ki je do današnjega dne obveljala za največji seks simbol vseh časov, sistema ''sleci se za slavo'' pa so se odtlej posluževale mnoge in zadevo v zadnjem obdobju celo nadgradile z amaterskimi pornografskimi filmi.
ANGELINA: RESNIČNA MOJSTRICA SAMOPROMOCIJE
Obstajajo tudi fizično manj razgaljene afere, ki poskrbijo za večjo tržno vrednost filmov in zvezdnikov. Včasih tudi zares niso namerne, včasih se kdo preprosto zaljubi v napačnega človeka. Angelino Jolie, danes neuradno "kraljico" igralskega Hollywooda, smo do leta 2004 poznali predvsem kot tisto malce čudaško drzno in seksi hollywoodsko
upornico, ki nosi tetovaže, brez zadržkov razglablja o nenavadnih spolnih praksah in se občasno poljubi na usta s svojim bratom. Po letu 2004 se je njena podoba za vedno spremenila. Takrat je snemala film Gospod in gospa Smith s še vedno poročenim Bradom Pittom. Govorice o medsebojni naklonjenosti in njeni vlogi zlobne zapeljivke zasedenih moških so postajale vedno glasnejše. Do izida filma leta 2005 je medije nikoli potrjena romanca še vedno zanimala, Brad se je medtem že ločil, Angelina pa je med tem skrbno gradila svojo podobo svetovne humanitarke (ki je nazadnje odtehtala vlogo požiralke moških).
Na premieri težko pričakovanega filma sta se paranoična igralca držala vsak zase in se izogibala vsakršnim dotikom, o intimi pa so bile medtem bolj zgovorne fotografije njunih skupnih počitnic. Vse skupaj nazadnje ni pripomoglo le k priljubljenosti po mnenju kritikov zgolj povprečnega filma, pač pa tudi k zvišanju njune tržne igralske vrednosti. V naslednjih letih je Angelina postala najbolje plačana hollywoodska igralka, njuna zveza, ki sta jo namesto s poroko zapečatila s šestimi otroki, pa je obveljala za hollywoodsko različico kraljevske družine.
KAKO NAREDITI BIČANJE JEZUSA BOLJ PRIVLAČNO? GIBSON VE.
Še davno preden je Mel Gibson zaradi svojih pijanskih izpadov tudi uradno postal hollywoodski obraz antisemitizma, se je odločil posneti film Kristusov pasijon, ki govori o zadnjih dvanajstih urah Jezusovega življenja (večina prizorov sestoji iz bičanja). V filmu niso spregovorili niti besede v angleščini, razen Monice Bellucci pa so v njem nastopali relativno neznani igralci. Enačba ni obljubljala prodajnega hita.
Kmalu so objavili novico, da je preveč kontroverzen in šokanten, da bi ga predvajali v Franciji, zato je pri ljudeh pričel zbujati zanimanje in posledično postal velik prodajni hit – vsi si želijo videti najbolj šokanten film, ki so ga "skoraj" cenzurirali. Pozneje so odkrili, da si je govorice o prepovedi in cenzuri pravzaprav izmislila Gibsonova produkcijska hiša.
ČAROVNICA IZ BLAIRA: GENIALNA PROMOCIJSKA PREVARA
Zgodilo se je tudi, da so promocijo filma zasnovali na popolni laži, ki pa se je izkazala za tako učinkovito, da je v zgodovini filma pridobila kultni status. Leta 1999, ko še nismo imeli razvitih radarjev za prepoznavanje spletnih prevar in neresničnih "resničnostnih" projektov, poleg vsega pa nam je spletno krmarjenje še vedno delalo preglavice, so ustvarili spletno stran Blairwitch.com, kjer so predstavljali nov dokumentarni film o ameriškem gozdu, kjer naj bi strašila čarovnica, in so ga zmontirali na podlagi najdenih posnetkov pogrešanih mladih snemalcev. Uradni plakati o pogrešanih osebah z njihovimi fotografijami so se pojavljali celo na filmski premieri festivala Sundance. Javnost je bila neverjetno navdušena, pozneje pa se je izkazalo, da so bili "resničnostni" posnetki ekspedicije nadobudnih raziskovalcev začaranega gozda posneti ob pomoči amaterskih igralcev, ki so se zavoljo boljše promocije izogibali pojavljanju v javnosti (navsezadnje so bili "pogrešani" oziroma jih je pojedla čarovnica iz Blaira).
Gledalci razkritja prevare niso preveč zamerili in so bili nad novim resničnostnim (učinek amaterske tresoče se kamere) načinom snemanja grozljivk navdušeni – če se zdi resnično, je še bolj strašljivo. Film se je kmalu distribuiral po vsem svetu, skromni filmski proračun 22.000 dolarjev pa so poplačali z zaslužkom več kot 250 milijonov ameriških dolarjev.
PRI NAS SE ZANAŠAMO NA OBLJUBE O DOBREM FILMU
Dobro utečeni posredni promocijski triki se pri nas razen pritoževanja nad skromnimi finančnimi sredstvi še niso prijeli, naši filmski ustvarjalci se do zdaj večinoma promovirajo z (dolgočasnimi) obljubami o kvalitetnem delu in izbiro kočljivih socialnih tematik, kot so alkoholizem, prostitucija ali samomori. No, včasih pokažejo še kakšno golo oprsje, ki mlado igralko povzdigne iz anonimnosti. V svetu slovenskega filma pač še ni neizprosnega boja za gledanost, ki odloča o nadaljnji karieri filmskega ustvarjalca, in je za to treba uporabiti, kot bi rekli naši razočarani politični prvaki, "vsa razpoložljiva sredstva".
