Energična in nasmejana Primorka se je vrnila z novimi pesmimi in novimi projekti, z malo drugačnimi koncerti pa praznuje tudi 25. obletnico izida svoje najbolj prepoznavne plošče Kar ne piše. Laro namreč zanimajo tudi nove tehnologije, zato bo s posebnim koncertnim projektom Potopljena v glasbo obletnico čez teden dni praznovala tudi v prestolnici.
Novoletni prazniki so mimo. Kako jih radi preživljate?
Zelo netradicionalno. Rada si kaj izmislim. Recimo, ko sem bila malo mlajša, sva se s prijateljico usedli na vlak, šli v Benetke in tam preživeli novo leto. Eno luštno novo leto je bilo tudi v bazenu. Skok v novo leto v bazenu, v vodi. Sicer pa, če ni nekaj prav tako posebnega, najraje s prijatelji igramo namizne igre in se do poznega malo pogovarjamo, malo smejimo.
Leto 2024 je bilo za vas zelo zanimivo. Po dobrem desetletju premora ste se vrnili. Kako to?
Zagotovo je razlog 25. obletnica albuma Kar ne piše. Sicer pa v bistvu nikoli nisem šla iz glasbe, v produkciji sem še vedno ukvarjala z glasbo. Na neki točki te pač spet malo zasrbi, da bi kaj novega posnel, vsaj meni se je tako zgodilo. Spraševali so me, ali sem pogrešala … v bistvu nisem nič pogrešala, ker sem še vedno delala glasbo, ampak prav mojih stvari pa ne. Tako da me je spet zamikalo, da bi kaj novega naredila.
Imeli ste mini turnejo, izdali nove pesmi, povedali pa ste, da nikoli niste šli iz glasbe. Ampak kako se je bilo v resnici vrniti? Zares v studio, zares na odre? Ali velja bolj »starejši in bolj pameten« ali »bolj star, bolj nor«?
Mislim, da je en element tega bolj star, bolj nor. Zdaj se manj ukvarjam s tem, kako bo sprejeto, in mogoče sprejemam malo manj kompromisov. Po drugi strani pa sem ves čas bila v studiu, ampak vrnitev na odre, to pa ja. In moram reči, da je bila vrnitev na odre magična. Bila je veliko bolj prijetna, kot sem pričakovala, in mislim, da gre zahvala občinstvu, ker me je res tako lepo sprejelo.
Pa so živčki bolj prisotni po toliko letih, ko ste spet prišli na oder, ali je bilo kot neka osvoboditev – spet sem doma?
Res ni bilo živčnosti. Pravzaprav se mi zdi, da je to največja sprememba, kar je tudi mene presenetilo. Na oder grem veliko bolj umirjeno. Seveda je tudi nekaj treme, ampak bolj je neko pričakovanje, ni nič negativnega, kar me je zelo presenetilo.
Omenili ste, da je bilo lani 25 let od albuma, ampak letos je pa 30 let, odkar se ukvarjate z glasbo. Kako se pa počutite ob tej številki?
Že več kot 30 let, odkar sem se začela ukvarjati z glasbo … začela sem snemati svoje stvari, ja. Leta 1995 sem začela snemati svoj prvenec. Leta 1997 je bil potem izdan, tako da hvala, da si mi to povedala. Je že dolgo, to so kar že številke. Ne vem, kako se počutim, sladko. V bistvu je lepo pogledati nazaj. Tista Lara izpred 30 let, ko je začela, mi je simpatična. Bila je zelo taka »na moč« – vse je hotela imeti takoj in zdaj, povsem brez potrpežljivosti. Se mi zdi, da smo bili vsi mladi nekoč taki, vse je bilo zelo črno-belo. Simpatična mi je, ko pogledam nazaj.
Boste praznovali teh 30 let ali ste zdaj še vedno pri teh 25 letih albuma in turneji?
Ne bom jih obeležila, ker se mi zdi, da bi bila to malce goljufija, ker sem vmes imela premor. Tako da v bistvu ni 30 let. Res je minilo 30 let, odkar sem začela snemati prvenec, nisem pa se 30 let ukvarjala z glasbo kot jaz. Tako da ne verjamem, da bom kaj praznovala. Se pa poigravam z mislijo, nisem se še dokončno odločila, da bi nadaljevala serijo Boutique. Tako, kot je bil lani Boutique 99, da bi bil letos Boutique 2000, pa naslednje leto Boutique 2001. Lahko povem, da sem že izbrala tri skladbe, ki bi lahko bile na seriji Boutique 2000, ampak se še nisem odločila, ali se bom lotila tega projekta. Če se bom odločila zanj, se bom takoj po koncertu zaprla v studio in to izvedla. Ampak bomo videli.
Med premorom ste si vzeli čas in šli v Milano na magistrski študij menedžmenta uprizoritvenih umetnosti. Kaj vas je gnalo k temu, da greste nazaj študirat? Nekako se mi zdi, da starejši ko si, težje je nazaj v študijske klopi.
Študijske klopi so mi od nekdaj blizu, pa tudi skozi življenje se kar naprej izobražujem in iščem nove stvari, s katerimi bi se lahko ukvarjala, in nabiram nove veščine. V redu je bilo. Sicer sem bila veliko starejša kot drugi, ampak z izkušnjami, ki jih imam, ki sem jih prinesla z odra in iz glasbene industrije, sem pa, se mi zdi, veliko lažje usvojila znanje in tudi zelo hitro dojela, kje ga lahko ga uporabim. Tako da – dobre in slabe strani. Če greš malo starejši v šolo, takrat mogoče že veš, kje boš potem znanje uporabil in kako.
Ste potem že uporabili to, kar ste se naučili – v življenju ali pa v poslu?
Nekaj sem že, ampak glede na to, kako se razvijajo stvari v podjetju, ki ga imamo, se mi zdi, da bom v našem poslu lahko uporabila vse več stvari. Ne bom še nič razkrivala, ker sem malo vraževerna, ampak lepe stvari imamo v mislih.
15. januarja imate v Kinu Šiška prav poseben, malce drugačen koncert.
Kar se tiče repertoarja – kar nekaj pesmi bo s plošče Kar ne piše, nekaj starejših zadev, ena pesem je celo z moje prve plošče Hudič izgublja moč, potem so še nove stvari, torej Boutique 99, priredbe Siddharte, Dan D-ja in Mitje, nove pesmi, ki sem jih izdala lani. Zelo širok nabor. Zvokovno pa, kot v bistvu že ptički čivkajo – v Katedrali Kina Šiška bo 44 dodatnih zvočnikov. Občinstvo bo potopljeno v glasbo, zato smo dali tej seriji koncertov naziv Potopljena v glasbo. To je tehnologija, ki se šele razvija v koncertnem smislu, tehnologija, ki je bila najprej predstavljena v filmski industriji in zdaj v bistvu prihaja tudi v glasbo. Naredili smo tudi pesmi v »Atmos Immersive« oziroma »Atmos Spacial Audio«, ki jih lahko najdete na Applovi platformi, medtem ko druge platforme še ne podpirajo tega, in potem smo v tem smislu naredili tudi tak koncert.
Torej to je tisto, kar ste uporabili iz študija? Vse te nove tehnologije?
V bistvu je bil študij veliko bolj osredotočen na to, kako menedžerirati vse te zadeve. To, da se ukvarjamo z malo drugačnimi tehnološkimi zadevami, pa je hobi naše ekipe že od nekdaj. Raziskujemo nove stvari – kako bi lahko glasbeni koncert naredili malenkost drugače.
