Njena pot od dekleta iz majhnega mesta do ene najprepoznavnejših zvezd balkanske glasbene scene je zgodba o izjemnem talentu, karizmi in trdem delu, ki ji je prineslo brezčasno priljubljenost.
Začetki: Od skromnega otroštva do prvih glasbenih korakov
Rodila se je 20. oktobra 1960 v Tuzli, otroštvo pa preživela v Brčkem, kjer so že v njenih najmlajših letih prepoznali njen pevski in odrski talent. Kmalu se je pridružila skupini Lira Show, kjer je začela svojo glasbeno pot kot mlada in obetavna pevka.
Prelomnica v njeni karieri je prišla z vstopom v skupino Slatki greh, ki je združevala elemente narodne in pop glasbe. Že leta 1982 so z uspešnico Čačak, Čačak osvojili srca poslušalcev, naslednje leto pa z Mile voli disko postavili nove standarde v glasbeni industriji. Brenina energična prisotnost na odru in edinstvena interpretacija sta kmalu postali sinonim za skupino in njen uspeh.
Ikona osemdesetih let
Lepa Brena je hitro postala ena najbolj prepoznavnih osebnosti na Balkanu. Njena visoka postava, svetli lasje in širok nasmeh so pritegnili oboževalce vseh starosti. Njeni koncerti so bili redno razprodani, pesmi, kot je Hajde da se volimo, pa so postale generacijski simbol. Vendar je za odrskimi lučmi obstajala tudi druga stran Brenine osebnosti – tista, ki je bila bližje njenim koreninam in družinskemu življenju. To je razkrila v intervjuju za revijo TV Novosti leta 1982.
Intimna plat: »Zasebno sem Fahreta«
V intervjuju je razkrila svojo preprosto in skromno plat ter poudarila, da je njen domači svet daleč od blišča odrskih luči. Na vprašanje, kaj je novega v njenem domačem Brčkem, je odgovorila: »Sedim pri mami in se pogovarjava. Ona mi šiva vse. Vse, kar nosim, je delo njenih zlatih rok. Moj imidž je tak tudi zaradi nje! Moja mama je fenomen: narišem ji želeni model in ona ga zašije, in to brez pomerjanja! Zame ni butikov, najraje imam to, kar mama zašije. Pogrešam domače življenje. Moja mama mi pravi, bodi pametna, in s tem je vse povedano. Dobro vem, kaj to pomeni. Večkrat se usedem z mamo in tudi njenimi prijateljicami ter ob kavici razpravljamo o družinskem življenju.«
Fahreta je razkrila tudi, kako se je njeno življenje spremenilo s prehodom v profesionalni svet: »Ko pridem domov, sicer govorijo, da sem se spremenila. Res je, razvil se je moj poslovni duh. Nisem več deklica, ki sedi v kavarni ali v hotelu … Moj čas ima zdaj drugo vrednost. Ko nimam poslovnega motiva, ne hodim ven. Sedim z mamo in očetom.«
Svojo družino je opisala kot mladostno in vitalno, kar je po njenem mnenju eden od temeljev za stabilnost
»Moji starši so mladi. Moj oče ima 53 let, mama 47. Mislim, da je družinsko življenje zelo pomembno. Poročena ženska in poročen moški sta veliko stabilnejša. To čutim. Zelo se razlikujeta od ljudi, ki niso poročeni ali niso starši. Ženske, ki niso poročene in nimajo otrok, razmišljajo le o izhodih, o oblačenju, kako jih bo kdo gledal, kako jih bo kdo videl. Pravzaprav sama ne vem več. Prej sem veliko brala knjige in vezla gobline, zdaj berem po delu, da se umirim od hrupa na odru. Na odru sem Lepa Brena, zasebno pa sem Fahreta.«
Ustvarjena podoba
Brena je v intervjuju poudarila, da je njena odrska persona skrbno ustvarjena podoba, ki odraža želje in potrebe občinstva.
»To je imidž, ustvarjen za šovbiznis. To je odraz potrebe. Mislim, da ljudje preprosto potrebujejo nekoga, kot je Lepa Brena ali lepa Kata. Ljudje potrebujejo tak lik ... Čeprav svojega zunanjega videza nisem uporabljala kot glavni pogoj za uspeh, vendarle Lepa Brena pomeni dolge noge za ples, vitko telo za ogled, belo grlo za petje, oči za jok.«
Simbol generacije
Lepa Brena je v osemdesetih letih postala veliko več kot le pevka. Postala je simbol časa, kulture in povezanosti med ljudmi na Balkanu. Njena glasba in odrska persona sta združevali najrazličnejša občinstva ter ustvarili brezčasen vpliv. Kljub zvezdniškemu statusu pa je ostala prizemljena in povezana s svojimi koreninami, kar je glavni razlog, da ostaja v srcu generacij. Danes njena glasba in zgodba še vedno navdihujeta, njeno delo pa ostaja brezčasen spomin na eno najlepših obdobij balkanske glasbene scene, ki se spet vrača v vse dele nekdanje skupne države.
