Oba sta praznovala 40. rojstni dan, 20 let sta že skupaj in 10 let je minilo, odkar sta ustvarila še eno skupno zgodbo – duo Maraaya. Njuni dnevi so polno zasedeni, saj imata dva otroka, Marjetka ima svojo šolo petja in je že nekaj sezon žirantka v šovu Slovenija ima talent, Raay ustvarja in aranžira glasbo, skupaj ustvarjata zase in pripravljata drugi album, hkrati pa ustvarjata številne hite še za druge glasbenike. A vseeno sta vse te obletnice in ustvarjalnost lani prenesla tudi na oder in imela veliki koncert v Križankah ter se odpravila na turnejo po Sloveniji. Turneja se nadaljuje tudi v letu 2025 in se bo vse do marčevskih spektaklov z gosti in talenti v mariborski Dvorani Tabor ter v ljubljanski Hali Tivoli, mega dvojni koncert z Luko Basijem pa ju čaka aprila v Ljutomeru.
Leto 2024 je bilo za vaju prav posebno leto – same obletnice, 20 let skupne poti, 10 let Maraaye.
Marjetka: Leto 2024 smo zaključili s toplim občutkom, ker sva res začela koncertirati in so za nama prekrasni koncerti, polni čustev, s prekrasnim občinstvom.
Raay: Šla sva med ljudi. Vedela sva, da so jim pesmi všeč, ampak ko prideš med ljudi, pa vidiš to ljubezen, ta odziv, ki ga predvsem Marjetka splete s poslušalci in z gledalci. Zaljubila sva se v najino občinstvo in v te koncerte.
Kako pa danes gledata na svoje začetke pred 20 leti? Sta si kdaj predstavljala, da bo čez 20 let tako – turneja, uspešna kariera, Slovenija ima talent.
Raay: Če bi kdo pred 20 leti, ko sva začela, torej v času Turbo Angels ali pa vseh drugih zgodb, za katere nama nikakor ni žal, rekel, da bova leta 2025 tik pred tem, da bodo na najinih koncertih, na najini glasbi, nabito polna prizorišča, kot sta Hala Tivoli in Dvorana Tabor ... ne vem, kako bi reagirala.
Marjetka: Absolutno tako, kot reagirava zdaj – z ljubeznijo, s spoštovanjem do vsega, kar sva dosegla. Jaz predvsem vedno rada povem, da se glasbenik rodi dvakrat – prvič, ko napiše pesem, drugič pa, ko pesem pride v življenje ljudi. Ljudi ne moreš prisiliti, da poslušajo tvoje pesmi, in ko nama napišejo, da se se ob najinih pesmih poročajo, da ob najinih pesmih jokajo, ko nekdo odide s tega sveta, ali pa mogoče, ko dobijo otročička … Veliko ljudi se poistoveti z najinimi pesmimi, ker so življenjske, ker je to tudi tisto, kar midva živiva, in na neki točki, na nekih prelomnicah se vsi podobno srečamo in res je lepo, da se med nama in med najinimi poslušalci dogaja ta čarovnija.
Polno sta zaposlena, imata dva otroka, skupno kariero, solo kariere, pa producentsko delo, šov Slovenija ima talent, šolo … Kako vama vse to uspe?
Marjetka: Včasih stvari za zunanje opazovalce delujejo, kot da se malo smejimo, pa je vse lahkotno. Ampak rada bi poudarila, da si, ko ustvarjava, vzameva čas. Večino dneva je namenjena temu in v to vloživa veliko truda. Ni tako samoumevno, da rečeš, bom pa malo zapojčkal, ampak je od začetka, da se pesem rodi, do konca, da se pesem posname, konča, naredi videospot, potrebno ogromno dela in truda. Najino občinstvo to tudi ceni, ampak nama je to v užitek, veselje. Ne morem reči, da ni naporno – je, seveda je naporno, ampak ko neko stvar delaš s srcem, tudi če je naporna, si na koncu zadovoljen – utrujeno zadovoljen.
Raay: Saj tudi, ko greš iz ljubezni in iz sreče smučat, si na koncu dneva »crknjen«.
V vse to, kar že imata na pladnju, sta vklopila še to turnejo, ki bo višek dosegla v Dvorani Tabor in v Hali Tivoli. Tudi to je velik podvig, glede na to, da imata tudi veliko gostov.
Raay: Za dva tako velika koncerta je na prvem mestu pomembno dobiti pravo idejo in zdaj je 10. obletnica šova Slovenija ima talent, ki je velik del Marjetkinega, pa tudi mojega življenja. No, saj je ogromno, v bistvu večina ljudi, s katerimi danes delava in ustvarjava, tako ali drugače iz tega šova. Ko se je porodila zamisel, da bi združila najino glasbo, najine pesmi z udeleženci šova talentov, ki jih gledalci zelo redko lahko vidijo v živo, torej te točke, ki jih občudujejo na zaslonih, sva verjela vanjo. Je pa bila ta ideja Marjetkina.
Marjetka: Svoje koncerte zelo rada delava tako, da si rečeva: dajva si izziv, narediva koncert, ob katerem bova tudi midva napredovala. Vedno, ko se nama zgodijo koncerti, na katerih še nisva bila, si potem rečeva: to je bilo dobro za naju, to pa to pa to sva se naučila, to pa to več znava. Koncert v Tivoliju in Dvorani Tabor bosta za naju največja koncerta – solistična seveda, saj sva že nastopala pred tako številnim občinstvom. Ampak govorimo o tem, da pet tisoč ljudi čaka pred dvorano, da vstopi … mislim, jaz imam že zdaj kocine pokonci.
Raay: Tista vrsta, veš. Vedno si v bistvu predstavljaš, kakšna vrsta bo po tistih stopničkah v Tivoliju.
Marjetka: In to ni samoumevno. Mogoče ravno zato, ker sva na ta trenutek čakala toliko časa, 20 let, odkar ustvarjava. Stara sva 40 let, nisva stara 20 in je razlika. Midva tega nisva doživljala, ko sva bila mlada mulca, nadobudna, ampak sva morala na ta trenutek čakati dolgo časa in zato ga tako cenim, tako spoštujem in si ga tako jemljem k srcu, da tega ne znam opisati. Ni večjega darila kot to.
Zelo lepo darilo, ki vama ga je dala ta dolga kariera, je tudi veliko prijateljstev. Lani v Križankah sta imela 60 nastopajočih. Znata sklepati prijateljstva.
Raay: Ko pripravljaš koncerte, gledaš samo na to, kako želiš neko pesem izvesti, in najprej se seveda spomniš na tiste, ki so ti blizu, tiste, s katerimi se dobro razumeš in predvsem dobro počutiš. Vedno se vprašaš, kakšen občutek želiš imeti na teh koncertih, in navadno želiš ob sebi ljudi, s katerimi se v tistem trenutku ujameš po energiji ali pa se razumeš. Do številke 60 prideš, ko imaš številen bend, pa Marjetkine učence, ki jih je vzgajala, nekatere več kot 12 ali 13 let, plesalce, ki smo jih spoznali. Ko pogledaš, koga vse si na tej poti spoznal in koga lahko združiš na svojem takem prelomnem trenutku, kot so bile tudi Križanke, si res rečeš, dobro, nekaj mi je pa življenje prineslo. In lahko se zahvališ, da je vredno vse, kar si ustvaril.
Glede na to, da je leto 2024 vajina obletnica, kaj si želita oziroma kako si predstavljata življenje čez 20 let?
Marjetka: Če bi naju vprašala, pa bi bila zdaj stara 20, bi bilo veliko bolj nadobudno. Zdaj imava 40 let. Vem, kaj bo čez 20 let. Mislim, ne vem, ampak si iskreno želim, da bova dedi in babi. Želim si, da bi imela vnuke, ki jih bodo najini otroci z veseljem k nama pripeljali in bomo skupaj sadili solato, delali piškote …
Raay: Delali lumparije.
Marjetka: Jaz si pač želim biti babi, ki bo malo grešila. Čeprav svoji babici tega ne dovolim, ampak absolutno jim bom dala sladkarije. Prva bom v vrsti, ampak to na skrivaj, pa nič mamici pa atiju povedati. Seveda si tudi želiva, da bi najina kariera čim dlje trajala. Ampak pridejo tudi nove generacije, ki si tudi zaslužijo svojih pet minut, tako, kot smo si jih mogoče mi zaslužili. Svet se obrača, življenje se obrača. Samo da bomo zdravi, pa da se bomo imeli radi.
