Govorimo seveda o eni najbolj pomembnih kulturnih figur 20. stoletja, poimenovani tudi »kralj rock & rolla«. Dame in gospodje, Elvis! Elvis Presley, ki bi 8. januarja dopolnil 90 let, je bil človek, ki je bil na pravem mestu ob pravem času s pravo zalogo talenta in tudi sreče, da je, ko je črnsko glasbo prenesel beli publiki, preobrnil tok zgodovine, pa ne samo glasbene.
Mladenič iz Mississippija
Elvis Aaron Presley se je rodil 8. januarja 1935 v Tupelu v Mississippiju. Bil je drugorojeni od dvojčkov, njegov brat Jesse Garon se je rodil pol ure prej, mrtev. Elvis se je zelo navezal na svojo mater, Gladys Love, oče Vernon pa je opravljal priložnostna dela, večkrat daleč od doma in zato je bila družina pogosto odvisna od sosedske in socialne pomoči. 1938 so izgubili svoj dom, potem ko so očeta poslali v zapor zaradi poneverjanja čeka za osem mesecev. Septembra 1941 je Elvis vstopil v šolo, kjer je veljal za povprečnega. Prvič je javno nastopil na nekem pevskem tekmovanju na sejmu, ko je bil star 10 let. S pesmijo Old Sheep je zasedel peto mesto, nekaj mesecev pozneje pa je za rojstni dan dobil prvi kitaro, na katero sta ga učila igrati dva strica in pastor v cerkvi. »Vzel sem v roke kitaro, opazoval druge in se tudi sam malo naučil igrati, a da bi nastopal v javnosti, sem bil preveč plah.«
Brez talenta
Septembra 1946 je šesti razred začel obiskovati v drugi šoli, kjer je tudi začel nastopati s kitaro. Sošolci so ga zbadali, da igra kmetavzarsko glasbo, sam pa je oboževal radijsko oddajo brata njegovega sošolca, Mississippi Slima, ki je nanj naredil velik vtis in ga tudi naučil nekaj novih kitarskih prijemov. Pri 12 letih mu je omogočil dva nastopa v živo, a je prvič zmrznil, teden dni pozneje pa je že pel na radiu. Novembra 1948 se je družina preselila v Memphis v Tennessee. Zgodba pravi, da je v novi šoli dobil slabo oceno iz glasbe, učitelj pa je rekel, da nima talenta, zato je s sabo naslednjič prinesel kitaro in zaigral in odpel enega od takratnih hitov in zaprl usta vsem sošolcem.
Glasbeni začetki
Potem je Elvisa začel učiti kitaro sosed Lee Denson, pisec in glasbenik in s še tremi najstniki, bratoma Dorsey in Johnnyjem Burnettom, ki so prav tako postali glasbeniki, ustanovil skupino. V srednji šoli je Elvis začel izstopati, pustil si je zalisce in počesal lase na prečo. Začel se je oblačiti kot glasbeniki v blues klubu v Memphisu in v zadnjem letniku postal zelo popularen med sošolci, sploh ko je nastopil na lokalnem tekmovanju in presenetil sošolce – »V šoli nisem bil popularen, slab sem bil pri glasbi, edino tam in ko so me dali na talente in ko sem šokiral ljudi, naenkrat sem bil najbolj znan v šoli.«
Elvis Presley ni znal brati nos in je vse igral po posluhu, preigraval je pesmi blues, country in gospel glasbenikov in preučeval stile in jih kombiniral. Ko je junija 1953 končal srednjo šolo, je bil trdno odločen, da je njegova prihodnost v glasbi.
Prvi posnetki
Avgusta tega leta je Presley vstopil v majhen studio v Memphisu, ki ga je vodil Sam Phillips, preden je ustanovil Sun Records. Tam je posnel demo acetatno ploščo z My Happiness in That's When Your Heartaches Begins z nameon, da bi jo podaril mami za rojstni dan ali po drugi verziji, da bi se slišal, kako zveni. Tudi januarja 1954 njegov drugi poskus I'll Never Stand in Your Way ni dvignil obrvi nikomur. Potem je izpadel še na avdicijah za lokalni vokalni kvartet Songfellows in za skupino Eddiea Bonda. Ni se začelo ravno obetavno.
Phillips je v tem času iskal nekoga, ki bi črnsko glasbo prenesel širši belski publiki. Sun je bil namreč orientiran na promocijo črnske glasbe. Junija 1954 je dobil v roke balado Jimmyja Sweeneya, Without You, za katero je menil, da bi morda ustrezala Presleyu, ki pa zadeve ni spravil v všečno obliko. Na srečo mu je Phillips dal odpeti še več stvari, dovolj, da je slišal, kar je slišal in kmalu je Elvisu naprtil spremljevalna glasbenika, kitarista Scottyja Moorea in basista Billa Blacka. Snemanje 5. julija 1954 je bilo neplodno, vse do večera, ko je Presley začel peti pesem Arthurja Crudupa, That's All Right. Moore se je spominjal: »Nenadoma je začel Elvis peti to pesem, poskakovati naokrog in se obnašati kot norec, potem je Bill vzel bas in ga posnemal in pridružil sem se še sam.« Phillips je stisnil tipko 'record' in ostalo je zgodovina. Pesem je bila čez tri dni pozneje predvajana na lokalnem radiu in bila tako všečna, da jo je DJ Dewey Phillips vrtel kar dve uri zapored. Ko je fante povabil na intervju, je bil presenečen, da niso temnopolti. Potem so posneli še bluegrass pesem Blue Moon of Kentucky, spet na njihov način in prvi pesmi sta končali na singl plošči.
Nastopi in pogodba
Trio je prvič javno nastopil v klubu Bon Air 17. julija 1954, čez teden dni pa še v Overton Park Shellu, kjer je Elvis prvič uporabil znamenite »gumijaste noge«, njegov prepoznavni plesni slog. Te so bile posledica ritma in živčnosti, široke hlačnice pa so vse skupaj še poudarile, tako da so dekleta v publiki začela kričati. Kmalu potem sta Moore in Black začela igrati le z njim, Bob Neal pa je bil njihov prvi menedžer. Do konca jeseni so redno igrali v Eagle's Nestu, plesnem klubu, Presley pa je pridobival na samozavesti. »Njegovo gibanje je bilo naravno, a je zelo dobro vedel, kaj z njim povzroča,« se je spominjal Moore. V tem obdobju je Elvis pri Phillipsu posnel še več pesmi, 2. oktobra pa je edinkrat gostoval v Nashvilleu v Grand Ole Opry. Direktor oddaje, Jim Denny, je Phillipsu povedal, da njegov pevec ni slab, ampak nekako ne spada v program.
Novembra 1954 je nastopil na Louisiana Hayride, oddajo pa je prenašalo 198 postaj v 28 zveznih državah, Hayride pa mu je ponudil redne sobotne nastope po celotnem jugu. Prvič je na TV nastopil na KSLA-TV in leto pozneje je bil že kar velika lokalna zvezda.
Ko pride polkovnik
Januarja 1955 je Neil podpisal formalno pogodbo o zastopanju in ga spoznal s polkovnikom Tomom Parkerjem, ki ga je imel za najboljšega promotorja v glasbeni industriji. Parker je Elvisa povabil na februarsko turnejo s country pevcem Hankom Snowom. Do jeseni 1955 je Elvis posnel kakih 20 pesmi, pri zadnjih so dodali tudi bobnarja, njegov sloga pa je bil mešanica countryja in R&B, kombiniran s črnskim jazzom. Ta nedoločljiv slog je pomenil težavo za radijsko predvajanje: country DJ-ji ga niso želeli vrteti, ker je bil slišati kot temnopolti glasbenik, R&B postaje pa prav tako ne, ker je zvenel kot 'hillbilly' (kmetavzar), ta spojen slog pa je potem postal 'rockabilly'. Elvis je takrat imel vzdevek Kralj zahodnega bopa, Hillbilly Cat in Blisk iz Memphisa.
Presley je avgusta 1955 obnovil pogodbo z Neilom in hkrati določil Parkerja za svojega posebnega svetovalca. Na turneji so bili neprestano in Neil se je spominjal, da so ga najstniki sovražili in vanj metali najrazličnejše stvari, najstnice pa so … saj vemo. Oktobra 1955 so z novim bobnarjem Fontano igrali kot predskupina Billa Haleya, njegov Rock Around the Clock je bil največja uspešnica leta pred tem in Haley, ki je videl, da ima Elvis izreden občutek za ritem, mladeniču predlagal, da poje manj balad.
Največji mladi zvezdnik
Na konvenciji country DJ-jev v začetku novembra 1955 je bil Presley izbran za najbolj obetavnega moškega umetnika. Potem, ko so tri velike založbe zanj ponudile do 25 tisoč dolarjev, sta Parker in Phillips 21. novembra 1955 prodala Sunovo pogodbo RCA Victor za norih 40 tisoč dolarjev. Ker je bil pravno formalno Elvis z 20. leti takrat še vedno mladoletnik, je pogodbo zanj podpisal oče Vernon. Parker, ki je bil kot se je pozneje izkazalo, zelo kontroverzna oseba, pa je znal Elvisa potisniti v praktično vsako luknjo in iz tega potegniti denar. Že decembra 1955 je RCA začel z velikansko promocijo njihovega novega glasbenika in pred koncem leta izdal večino njegovih posnetkov pri Sunu.
Komercialni preboj
Desetega januarja 1956 je Presley v Nashvillu prvič snemal za RCA, njegov snemalni ansambel pa se je medtem povečal še za pianista Floyda Cramerja, še enega kitarista Cheta Atkinsa in tri spremljevalne vokaliste. Na tem snemanju je nastal Heartbreak Hotel, ki je izšel kot singl 27. januarja 1956, Parker pa mu je priskrbel šest nastopov na CBS. Program, ki so ga snemali v New Yorku, je Elvis izkoristil za nove posnetke v tamkajšnjem studiu RCA in nastali so Blue Suede Shoes, priredba Carla Perkinsa in še sedem drugih. Februarja je njegova I forgot to Remember to Forget, ki jo je Sun izdal avgusta leto poprej, prišla na vrh Billboardove country lestvice. V začetku leta je Elvis tudi prekinil pogodbo z Neilom in njegov menedžer je postal Parker. 23. marca istega leta je izšel tudi Elvisov prvi album z enakim naslovom, na njem je sedem pesmi, na katerem ima najbolj prepoznavno mesto Modri žametni čevlji, kritiki pesmi kar niso mogli prehvaliti. Elvis Presley je postal prvi rock & roll album, ki je prišel na vrh Billboarda, tam pa jeostal kar 10 tednov. Čeprav Presley ni bil pretirano dober kitarist kot njegov Moore ali črnska Bo Diddley in Chuck Berry, pa je s kitaro v roki nanaslovnici albuma, ki jo drži na svoj način, odlično pokazal slog in duh nove glasbe.
Hound Dog
Tretjega aprila 1956 je Elvis prvič nastopil na NBC v oddaji Milton Berle Show, ki so jo snemali na krovu USS Hancock v San Diegu. Njegov nastop so skoraj preglasili vzkliki in kriki iz publike. Čez nekaj dni je Elvis s svojim ansamblom letel v Nashville, da bi tam posnel nov material, ko je odpovedal motor in letalo je skoraj strmoglavilo nad Arkansasom. 12 tednov po izidu, he Harbreak hotel postal Presleyev prvi številka ena hit na Billboardu. Konec aprila mu je Polkovnik bukiral 2 tedna nastopov v New Frontier kazinu in hotelu v Las Vegasu, kjer pa je bila pretežno konservativna publika precej mlačna. V Vegasu je Elvis, ki ni skrival ambicij po filmski karieri, podpisal tudi sedemletno pogodbo s Paramountom. V Vegasu je slišal tudi priredbo Hound Dog, hit Big Mame Thornton iz 1953, ki je postala njegova nova zaključna pesem.
Nevarnost za varnost ZDA
Ni pa vse jedlo iz rok mladega glasbenika, konservativni krogi so jeli viti roke k nebu in pošiljati ogorčena pisma na vse mogoče naslove. »Po nastopu je Presley dvema najstnicama dal avtogram kar na stegno in trebuh,« je pisalo v enem od njih. Vmes je Elvis še drugič nastopil na NBC v oddaji Milton Berle Show. Berle je prepričal Elvisa, da pusti kitaro v garderobi in ko je bil na vrsti Hound Dog, se je zgodil eden njegovih najbolj znanih posnetkov. Med stopnjevanjem tempa je začel Elvis suvati z medenico, kritiki v nekaterih medijih pa so ga zaradi tega dobesedno raztrgali. »Glasba je dosegla svoje dno z zvijanjem in suvanjem nekega Elvisa Presleya. Elvis, ki rotira svoj pelvis (medenico), je pokazal, da je vulgaren, živalski in da bi moral nastopati v bordelih,« je zapisal Ben Gross v New York Daily News. Tudi Ed Sullivan, voditelj najbolj popularne oddaje v ZDA, je razglasil Elvisa za nezaželenega na malih ekranih, kmalu zatem pa se ga je prijel vzdevek Elvis the Pelvis, kar Elvisu ni bilo pogodu, to kombinacijo je imel za otročjo.
Gledanost pa … vesoljska
Oddaji pri Berleu sta bili tako gledani, da ga je NBC 1. julija povabil še v oddajo Steva Allena v New Yorku. Allen, ki ni maral rock'n'rolla, je njegov nastop spremenil v nekaj drugega – novi Elvis je nosil črni frak in imel na odru psa pasme basset s cilindrom in metuljčkom. Allen je imel Elvisa za netalentiranega in absurdnega, vse skupaj je zastavil tako, da bi se Elvis osmešil, a Elvis, ki je razumel, da je televizija zanj pomembna, je vse skupaj sprejel. »Nastop pri Allenu je bil moj najbolj neumen nastop v karieri,« se je pizneje spominjal. Pozneje ta večer, ko je gostoval v Hy Gardner Calling, popularni TV oddaji, je na vprašanje, če se je karkoli naučil iz kritik, ki letijo nanj, dejal: »Ne, nisem se. Ne vidim, kako bi lahko vrsta glasbe imela slab vpliv na ljudi. Saj je le glasba. Kako bi lahko rock'n'roll pripravil nekoga do upora proti staršem?«
Ni meja
Naslednji dan je Elvis posnel studijsko različico Hound Doga, Any Way You Want Me in Don't Be Cruel. Jordanaires so peli spremljevalne vokale (z Elvisom bodo sodelovali še vsa šestdeseta), čez nekaj dni pa je Elvis nastopil na odprtem koncertu v Memphisu. »New York me ne bo spremenil, zdaj vam bo pokazal, kakšen je pravi Elvis.« Singla Don't Be Cruel in Hound Dog istega glasbenika sta bila skupaj na vrhu Billboarda kar 11 tednov, nekaj kar se bo ponovilo šele čez 36 let. V začetku septembra je Elvis v Hollywoodu snemal svoj drugi album, avtorja Hound Doga, Leiber in Stoller, pa sta prispevala pesem Love me.
Če ne gledaš, te ni
Na drugi strani je bil Presleyev nastop pri Allenu tako gledan, da je oddaja prvič posekala oddajo Eda Sullivana, zato je ta Elvisu za trikratno gostovanje v oddaji plačal kar 50 tisoč dolarjev. 9. septembra 1956 je prvo oddajo gledalo 60 milijonov gledalcev, rekordnih 82,6 % tistih, ki so imeli dostop do televizije. Oddajo je namesto Sullivana, ki je okreval po prometni nesreči, vodil igralec Charles Laughton, Presleya pa so nameravali snemati le od pasu navzgor. Sullivan je menil, da se med gibi preveč vidi Elvisovo 'orodje' in da ima morda celo obešeno nekaj med nogami, morda steklenico Coca Cole. Oddaja Eda Sullivana je preveč družinska, da bi to gledali ljudje v nedeljo zvečer.
Kakorkoli, čeprav je posnetek skakal med kamerami, ni mogel skriti Elvisovih gibov, ki so jih gledalci začinili z glasnim kričanjem. Odpeta nova balada Love Me Tender je po oddaji prinesla rekordni milijon prednaročil za ploščo. Prvi nastop pri Sullivanu je Elvisa spremenil v nacionalnega junaka, Elvis pa je postal najbolj popularni človek po Glennu Millerju in Franku Sinatri in prinesel rock & roll širokim množicam.
Elvis je bil na sceni šele dobri dve leti in do konca desetletja se bo zgodilo še marsikaj – filmska kariera, odhod v vojsko, materina smrt in ukrepanje oblasti. Vendar, (r)evolucije se ne da zaustaviti, Elvisa pa čaka še 20 let življenja, o tem in onem pa dalje naslednjič.
