Njegova posebnost je ustvarjanje v kraškem narečju, poleg tega ne moremo mimo njegovega iskrenega in neposrednega odnosa do poslušalcev, ki že lahko prisluhnejo novim glasbenim kreacijam.
Vaš drugi studijski album Kraške štorje je prava oda kraški pokrajini in kulturi. Kaj vas je navdihnilo, da ste v glasbo vtkali te zgodbe in narečje?
Navdih me srečuje vsakodnevno, včasih iz tega nastanejo tudi pesmi, včasih poezija, včasih pa si samo zapišem misli ali zabrenkam melodije. Ko se je zaključil prvi album in začel ustvarjalni proces drugega albuma, je bilo nekaj pesmi že v osnutkih, nekatere so bile tudi take, ki jim »ni uspelo«. Nisem imel čisto točne vizije, kaj bi rad povedal na novem albumu. Naj bo to osebnoizpovedni, ali rock album, ali čisto akustični. Nekega dne pa sem se vozil skozi vas Štorje pri Sežani. In mi je kapnilo. Saj Štorje so tudi štorje – v našem dialektu, izpeljano iz italijanščine lahko pomeni zgodbe. Tako je nastala pesem Štorje, nato pa sem iz osnutkov izluščil pesmi, ki govorijo zgodbe. Potem ko sem med popotovanji po Krasu razlagal o moji idejni zasnovi albuma, sem izvedel še nekaj novih zgodb in tako je nastal album Kraške štorje.
Album vsebuje 11 pesmi, ki temeljijo na različnih zgodbah. Katera izmed njih vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Da bi si upal trditi, katera mi je najbolj pri srcu, je enako, kot da bi staršu rekel, da ima enega otroka rajši od drugih. Cel album in njegovo rdečo nit jemljem kot celoto ter sem nanj zelo ponosen. Odvisno od razpoloženja, kdaj mi je kakšna pesem bolj pri srcu kot druga, to priznam, ne bi se pa res mogel odločiti samo za eno.
V pesmih, kot sta Piha burja in Suhi zid, močno izražate pripadnost Primorski. Kako pomembno je za vas, da glasbo povežete z identiteto domačega okolja?
Naj popravim, pripadnost Krasu. (smeh) Pa takrat sem se po desetih letih življenja v Novi Gorici vrnil domov na Kras. Čudni časi so bili. Zaprte meje, prepoved prehajanja med občinami. Edina možnost je bila izhod v naravo. In med sprehodi sem znova vzljubil kraško pokrajino. In ker vedno pišem to, kar me v določenem trenutku navdihuje, je to postala oda Krasu.
Skozi glasbo ste iskreni in hkrati neposredni. Kako pomembno je za vas, da se poslušalci prepoznajo v vaših pesmih?
Mislim, da je iskrenost najboljša prvina, ki jo lahko daš sočloveku, bodisi v glasbi, romantičnem, poslovnem odnosu oziroma na splošno v življenju. In pri meni je tako, da to, kar vidiš, dobiš. Mogoče nekateri tega ne sprejmejo ali pa jih ta odkritost malo odbija oziroma straši. Zato je tudi moja glasba takšna. Pristna. Domača. Poslušalcem nočem polagati v ušesa, kako naj si pesmi interpretirajo. Vsak naj si najde svoj delček zgodbe v njih.
Te dni lahko že slišimo Vili v slovo, prvo skladbo s tretjega albuma. Gre za odo vili ali vilam?
Vsak nosi svoj križ in vsak je kdaj spoznal svojo vilo. Življenje nam prinese marsikaj dobrega in slabega, ampak točno tisto, kar tisti trenutek potrebujemo, da lahko gremo naprej, boljši in močnejši. Po dežju vedno posije sonce, nato spet pada dež in cikel se ponovi. Priznam, da je ta pesem osebnoizpovedna in je prinesla točno tisto, kar sem v tistem trenutku, ko sem jo pisal, potreboval.
Koliko skladb bo na tretjem albumu? Kako ste ga naslovili?
Vedno se najde še ena ... (smeh), ampak mislim, da se bo ustalilo pri številki deset. Naslov nosi Več kot beseda, po istoimenski pesmi, ki bo tudi na albumu. Spet ni tako, da je to moja najljubša pesem ali najboljša. Ko sem nekako zaključil pisanje albuma, smo z bendom in ekipo ugotovili, da je lirična raven v primerjavi s prejšnjim albumom precej višja. Če ne drugega, so poleg mene besedila prispevali poeti, kot so Drago Mislej - Mef, Leon Oblak in Srečko Kosovel. Zato se mi zdi nekako primeren naslov več kot beseda.
So vse skladbe v slovenščini?
Tudi na tem albumu bodo vse skladbe v slovenščini ali kraškem dialektu. Tukaj ni posebne formule, kar mi zveni boljše, v tem pišem. Želim si ustvarjati glasbo tudi v drugih jezikih. Italijanščina in angleščina sta prvi izbiri, ne bi pa se rad omejil. Samo nebo je meja.
Kako se kraško narečje kot jezik poezije razlikuje od slovenskega knjižnega jezika? Katere posebnosti vam dajejo največ svobode pri izražanju?
V našem dialektu je kar nekaj izpeljank iz italijanskega jezika zaradi bližine italijanske meje. Poleg tega zelo veliko sodelujem ter delam tudi na drugi strani meje in mi je italijanščina blizu in v ušesu. Zaradi tega mislim, da je naš dialekt bolj speven in mehek. Samoglasniki so postavljeni na drugih mestih kot pri splošno pogovornem ali knjižnem jeziku, postavitev predlogov s in z je pri nas zelo enostavna. Daš oba hkrati, zato sem tudi sz Sežane doma. Na začetku mi je bilo petje v splošnem pogovornem jeziku kar muka in ni bilo pristno. Kot eksperiment sem napisal prvo pesem v dialektu, ljudem je bilo to bolj všeč, zato ta »expertiment« traja zdaj že dobra štiri leta.
Poletje ste preživeli z nastopi po Primorski oziroma Krasu. Kako se razlikujejo občutki igranja na domačem terenu od koncertov drugod?
Vedno se šalim, da ni pomembno, kje smo, vedno prinesemo košček Krasa ter primorsko odprtost in srčnost s seboj. Zato sem tudi poimenoval turnejo ob promociji albuma Kraške štorje – Kras v vsako mesto ali vas. Nisem pa nastopal samo po Primorski in mi je smešno denimo, ko je publika v Trbovljah pela z mano »Če kdu še n'zna, s'm sz Sežane d'ma«.
Vaši koncerti so znani po pristnem stiku s poslušalci. Kako gradite to povezanost in kaj vam to pomeni kot kantavtorju?
Na odru nimam mask, sem tak, kot sem. Če bi bili na nekem kmečkem turizmu ali v oštariji, bi bil enak. Povem kakšno šalo, zapojem po kraško, zaigram kako po ameriško in na splošno uživam. Zelo rad vključim v nastop obiskovalce in včasih se sprehodim med njimi. Po domače, moj koncert je ena lepa fešta.
Tik pred vstopom v novo leto ste predstavili prvi singel s tretjega albuma. Kakšne »štorje« obljubljate za leto 2025?
Novi album je malo drugačen od prejšnjega. Še vedno z elementi folk glasbe, ampak mogoče z bolj rockovsko noto. Ne morem skriti svojih rockerskih in metalskih korenin, in ker zadnje čase več nastopam tudi s celotno zasedbo, smo na tem albumu iskali bolj bendovski zvok, kar ni nič narobe. Mogoče bo pa naslednji album jazzovsko obarvan. Kdo ve, ne maram se postavljati v okvirje.
