Matevž Česen je s plesom povezan od petega leta starosti, neverjetne uspehe niza tudi kot koreograf in trener. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v Riesi je osvojil rekordnih devet zmag na enem samem tekmovanju, skupno pa že 55. Zaradi svojih dosežkov je konec septembra na prireditvi ob 70. obletnici Plesne zveze Slovenije prejel tudi najvišje priznanje Plesne zveze Slovenije, naziv slovenski ambasador plesa, in Jenkovo priznanje.
Kaj vam pomeni to priznanje?
Najvišje priznanje Plesne zveze Slovenije sem sprejel z velikim spoštovanjem ter odgovornostjo in v čast mi je, da lahko nosim naziv slovenski ambasador plesa. Res sem ponosen na to. Po tihem so se mi uresničile sanje, da lahko ples predstavljam, ga živim, krojim in da sem ples.
Za kaj se nameravate zavzemati kot ambasador?
Boril se bom, da ples ne bo spregledan, da ne bo cenzuriran, da bodo plesalci, koreografi, učitelji, trenerji in sodniki spoštovani ter da nihče ne bo plačan sto evrov za nastop. Prizadeval si bom za to, da se bo o plesu govorilo in da se ga bo videlo, da se v plesu ne bo ločevalo, ampak povezovalo ter da bo ples obdržal mesto v družbi, za kar so poskrbele generacije pred nami, in da bodo to mladi na pravi način nadgrajevali ter negovali naprej.
Kako ocenjujete stanje na področju plesa pri nas? Kakšen je interes mladih?
Odvisno od zvrsti plesa. Vedno je bilo tako, da je določen čas posamezna zvrst bolj popularna. Na splošno pa mislim, da je stanje pri nas dobro. Da izjemno veliko otrok obiskuje plesne šole in razvija vsesplošno motoriko, ki pomaga tudi pozneje pri katerokoli športni dejavnosti. Hkrati otroci razvijajo ustvarjalnost in se spoznavajo z umetnostjo. Plesna dejavnost je izjemno dobro razvita tudi v osnovnih šolah, za kar je gotovo dobro poskrbel program ŠPF – šolski plesni festival. Srednješolci se izjemno veselijo maturantske četvorke, kjer spet vsi mladi plešejo, in iz leta v leto so bolj popularni družabni plesi, ki jih obiskujejo tako mladi kot starejši do zavidljive starosti, saj ples dokazano vpliva na poznejši razvoj demence. Mladi izjemno radi tekmujejo, zato imamo pri nas zelo dobro razvit tekmovalni ples in cel sistem s Plesno zvezo Slovenije na čelu. Ples je s tem tudi del olimpijskega komiteja. V Sloveniji imamo tako konservatorij za glasbo in balet, pa umetniško gimnazijo, plesno smer in plesno akademijo. Slovenci na splošno radi plešemo in izjemno dobri smo v tem. Priložnosti za rekreacijo je izjemno veliko. Profesionalno pa se s plesom uspe ukvarjati le najboljšim. Žal se tu vidi, da je plesni trg manjši.
Kako je s financiranjem učnih ur oziroma opreme? Lahko kako pomagate otrokom iz socialno šibkejših družin oziroma njihovim staršem?
Ples kot rekreacija je mnogo bolj dostopen kot potem, ko gre vse bolj zares. V mislih imam tekmovalni ples, ki vsekakor ni poceni. Od vseh treningov, kostumov, rekvizitov, priprav in tekmovanj se res kar nabere. Vendar v plesnem centru Bolero, kjer delam kot koreograf in trener, poskrbimo tudi za socialno šibkejše in s popusti, akcijami ter prošnjami pomagamo nadarjenim in uspešnim. Sem in tja naredimo kakšno dobrodelno akcijo, ki ni nujno povezana s plesom. Smo pa tudi plesalci dobrodelni in s svojimi nastopi pomagamo na marsikaterem dogodku. K sreči imamo v Sloveniji kar nekaj projektov, ki pomagajo mladim talentom in športnikom, od Mladih upov do botrstva v športu.
Kdaj in zakaj ste se vi začeli ukvarjati s plesom?
Mami me je pri petih letih vpisala v plesno šolo. Danes lahko zatrdim, da so to ravno prava leta, da otrok razume in lahko sledi prvim plesnim korakom. Od tu naprej pa se je nadaljevalo. Najprej z umetniško gimnazijo na plesni smeri v Ljubljani in nato v tujini, kjer sem študiral ples v Londonu. Doživel sem petletno izkušnjo v tujini, za katero sem izjemno hvaležen. Imel sem priložnost zaplesati pred kraljevo družino, imel plesno turnejo po Veliki Britaniji in nastopal tudi na West Endu s svetovnimi pevskimi zvezdami. Domotožje pa me je pripeljalo nazaj v Slovenijo, za kar mi ni žal, saj resnično uživam in živim s slovensko plesno sceno.
Navdušenje nad plesom ste prenesli tudi na svoji hčerki ...
Z mojo Tanjo sva hčerkama dopustila, da počneta, karkoli ju veseli. A očitno je ples tako prežet z našim domom, da ju je povsem osvojil. Obe plešeta in moram ju pohvaliti, saj imata izjemno profesionalen odnos do mene, ko sem v vlogi trenerja. Doma pa jih včasih slišim, kaj in kako bi moral, oziroma če sem bil prestrog. (smeh)
Vas še vedno vprašata za kakšen nasvet, kdaj tudi skupaj povadite doma?
Ko sta bili še mlajši, sta to priložnost radi izkoristili in smo včasih tudi doma vadili. Zdaj pa razumeta, da je to očijeva služba, in poskušamo to ločevati. Doma seveda radi zaplešemo, vendar spontano.
Kolikokrat se doma zavrtite z ženo?
Doma jo večkrat kar dvignem, objamem in zavrtim, tako na hitro, dve pozi, mimogrede.
Kako zelo ste ji hvaležni, da razume vašo pogosto odsotnost od doma zaradi plesnih obveznosti?
Zelo. Brez Tanje si vsega tega gotovo ne bi mogel privoščiti. Tanja poskrbi za dekleti in še za marsikaj, tudi zame. Ve in pozna vse v zvezi z plesom, saj me posluša tudi v težkih trenutkih, me podpira in potolaži ter me drži na realnih tleh. Pri nama gotovo drži, da za uspešnim moškim stoji ženska.
Na kakšen način se ji potem oddolžite za to?
Najbolj se ji oddolžim med poletjem, ko je na prvem mestu družina in ko smo skupaj samo mi in to ponavadi tudi cel mesec dni. Odpotujemo tudi na drug konec sveta in uživamo, se razvajamo. Na to vsi čakamo celo leto.
Zakorakali smo v veseli december. Si boste lahko vzeli proste dni in užili praznično vzdušje z družino? Boste šli tudi na potovanje oziroma izlet?
December je pri meni kar živahen, a med božičem in novim letom vseeno poskusim najti proste dni. Že pred tem z družino naredimo načrt, da praznično vzdušje zaužijemo v čim bolj polni meri. Izjemno radi imamo ta čas in najraje smo doma, ko je hiša okrašena in diši po dobrotah, upamo le še na kakšno snežinko. Gotovo bomo na kratko pobegnili v kakšno evropsko prestolnico.
Kaj si še želite doseči v karieri?
Predvsem se želim na neki način malo umiriti in posledično ohraniti to plesno iskrico, ki je v meni, saj se še vedno učim reči »ne«. Še naprej si želim uživati in širiti ples. Določene želje naj ostanejo skrite. Lahko pa potrdim, da če si nekaj res želiš ter delaš z veliko ljubezni, jih nekako prikličeš in se zares uresničijo.
