Letos mineva 14 let, odkar se je dopisnica Pop TV prvič javila iz New Yorka. Kaj vse se je spremenilo onstran luže v tem času, kakšne so cene, kakšno je življenje in še mnogo več, nam je v prijetnem razgovoru razkrila Tadeja Lampret, ki tam najbolj pogreša svoje najbližje.
Kako zelo se je v tem obdobju spremenilo mesto, ki nikoli ne spi?
V svojem bistvu New York ostaja isti, a se hkrati nenehno spreminja. Če nekaj mesecev ne grem v določen del mesta, je tam gotovo nekaj novega. Odkar sem se preselila v New York, so nastala celotna nova naselja, kot je Hudson Yards, spremenjeno je obrežje, mesto je prepleteno s kolesarskimi stezami, vse več je parkov, različnih trgov, kjer lahko ljudje v miru posedajo, ne da bi morali karkoli kupiti. Povsod gradijo, gradijo, gradijo, nenehno rastejo nove stolpnice, ampak stanovanj, vsaj cenovno dostopnih, še vedno primanjkuje. Celotne soseske se spreminjajo in gentrificirajo. To seveda lahko prinaša izboljšave, a hkrati višje cene, izgubo avtentičnosti, stari romantični New York izginja, z njim pa manjše lokalne trgovine in restavracije, saj lastniki ne morejo več plačevati najemnin v prenovljeni in dražji soseski, mnogi dolgoletni prebivalci se morajo odseliti. Ampak to se je v New Yorku vedno dogajalo in se vedno bo. Edina stalnica tega mesta, ki ni sentimentalno in vedno gleda naprej, je sprememba.
Če se ne motim, ste že od mladih nog oboževali Ameriko. Kaj vas najbolj privlači tam?
Če vas malo popravim, oboževala sem New York, ne Ameriko. V osnovni šoli sem v atlasu preučevala ulice Manhattna, brala in gledala vse, kar je bilo takrat, še pred dobo interneta, dostopno o New Yorku. Ne vem, kako in zakaj se je to začelo, a nikoli ni zares minilo. New York je poln posebne energije in dogajanja, v mestu je na voljo vse, kar si želiš. Všeč mi je občutek neskončnosti, da se lahko izgubiš v množici, da prehodiš kilometre in ne zapustiš Manhattna, kljub temu pa vmes zamenjaš svetove. Seveda je resnično življenje v New Yorku precej drugačno od podob v filmih. Mesto je drago, lahko je zelo naporno, glasno, neusmiljeno. Ampak zame New York kljub vsemu čara še vedno ni izgubil.
Bi lahko dejali, da je Amerika obljubljena dežela?
Ne, nikakor ni obljubljena dežela. To je mit, ki ga sami gojijo, a vse pogosteje vanj niti sami ne verjamejo. Razlike med ljudmi so vse večje, že srednji sloj vse težje živi zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, hkrati ljudje veliko delajo. Vemo, kako draga sta zdravstvo in šolstvo, zato imajo tisti, ki so rojeni v premožnih družinah, še večje prednosti kot drugod. Ne drži pa, kar pogosto verjamejo ljudje, da v Ameriki ni pravih socialnih programov, različnih pomoči, tega je precej, res pa je, da še zdaleč ne dovolj. Ampak po drugi strani je v ZDA precej podjetniškega duha, ki ga država ne ovira, veliko je optimizma, ljudje res verjamejo, da jim lahko uspe, poskušajo z različnimi zamislimi, poseben pečat pa Ameriki dajejo priseljenci. Mnogi starši, ki prihajajo iz revnih držav in obupnih razmer, imajo po dve službi hkrati, delajo cele dneve, da otrokom omogočijo, da gredo v šole, pridobijo dobro izobrazbo in s tem nato tudi vse tisto, čemur še vedno radi pravijo ameriške sanje – torej dobro življenje.
Kako bi primerjali Američane s Slovenci?
Američani so na prvi pogled bolj odprti, dostopni, hitro je mogoče vzpostaviti pogovor, z vsakim lahko klepetaš, ljudje so prijazni. Tudi v New Yorku, ki stereotipno velja za mesto sebičnih ljudi, ki vedno hitijo in jim ni mar za nikogar. Težje pa je tukaj navezati pristne stike z ljudmi, prebiti mejo med znanci in prijatelji, odnosi so precej transakcijski. Več in bolj odkrito kot v Sloveniji tudi govorijo o denarju, kar ob visokih stroških šolanja, zdravstva in vsega drugega niti ni presenetljivo. Veliko Evropejcev ima Američane za nerazgledane, ampak po mojih izkušnjah je povsem odvisno, s kom se pogovarjaš, tako kot to velja za Slovenijo. Srečala sem veliko ljudi, ki ogromno vedo o svetu, potujejo, nekateri so celo malce užaljeni, če jim takoj začnem razlagati, kje in kaj je Slovenija. Amerika je ogromna, ljudje v New Yorku so drugačni, kot denimo v Teksasu ali pa v Wisconsinu, država je izjemno raznolika in to velja tudi za ljudi.
Kaj pa razdalje? Pri nas smo navajeni, da nam je vse blizu ...
Da, razdalje so velike, ampak se navadiš. Uporabljam podzemno železnico, ki vozi 24 ur, na njej lahko berem, poslušam glasbo, podkaste, avdioknjige. Če podzemna deluje brez težav in ni zamud – kar žal ni stalnica – se je po mestu mogoče premikati precej hitro. In če se ne voziš v konici – in jaz se običajno ne – dobiš sedež. Ampak podzemna je zastarela in dotrajana, nenehno se kaj pokvari, zato jo ves čas popravljajo, ob koncih tedna je treba vedno pogledati, katera proga dela in katera ne. Večja težava je, da kratki izleti iz mesta ob koncu tedna nikakor niso tako preprosti kot v Sloveniji. Vse je zelo daleč, pa še avtomobila večina prebivalcev New Yorka nima, tudi jaz sem med njimi.
Kakšne so cene, če jih primerjate s Slovenijo?
Cene so zelo različne, od ugodnih do pregrešno dragih. Povsem odvisno je, kam greš. Res je, da se je hrana v trgovinah precej podražila in da to povzroča veliko nezadovoljstva. Če poznaš razmere, pa je mogoče jesti za podobno ceno kot v središču Ljubljane, kjer se mi zdi, da so cene podivjale. V času kosila me obilen suši krožnik, miso juha in solata skupaj z napitnino – in dam 20-odstotno, to je zdaj običajno – stanejo okoli 23 dolarjev. Tisti, ki živimo tukaj, vemo, kje dobiti pivo za štiri dolarje, cenejše vstopnice za Broadway, kje je dober »happy hour« s prigrizki. Vsaj en dan v tednu je večina muzejev za domačine zastonj, trgovine ponujajo razne popuste, poleti je ogromno prireditev in predstav zastonj, knjižnice ne računajo članarin in zamudnin, tudi zunanji bazeni so brez vstopnine ... Ampak New York je seveda na sploh izjemno drago mesto, če nimaš res dobre plače, moraš iskati ugodnosti. Največja težava pa so najemnine, ki nenehno naraščajo. A kot vem, ima te težave tudi Ljubljana.
Kako varen je New York?
New York je precej varen, a je to ogromno mesto, kjer se lahko zgodi marsikaj. Na sploh statistika kaže, da število umorov in najhujših kriminalnih dejanj v ZDA in New Yorku zelo upada. Seveda je treba biti pozoren, ko si zvečer zunaj, ko si na podzemni, na ulici, dobro je vedeti, kateri deli New Yorka so manj varni. Zdi se, da je v zadnjem času vse več nasilja mladih, tudi 13- ali 14-letnikov, precej je tudi ljudi z različnimi duševnimi motnjami, ki bi potrebovali pomoč, pa so na ulici. Čeprav je večina nenevarnih, občasno pride do težav.
Kako bi opisali trenutno ozračje v Ameriki?
Ozračje je toksično, država je politično povsem razdeljena, vse skupaj je seveda še bolj napeto zaradi bližajočih se volitev. Zdi se, kot da sta obe strani, tako demokrati kot republikanci, prepričani, da bo konec sveta, če zmaga nasprotnik. In če se spomnimo napada na kongres 6. januarja 2021, se nič več ne zdi nemogoče. Tako FBI kot tajna služba razmere v državi opisujeta kot skrajno napete, celo nevarne.
Če dava predsedniške volitve ob stran, katere so najbolj vroče teme, ki trenutno zanimajo Američane?
Mislim, da volitev ne moreva dati na stran, ker je predvolilna kampanja povsem izrinila druge teme oziroma so vse teme, ki ljudi najbolj zanimajo – gospodarstvo, priseljevanje ..., prepletene s politiko in kampanjo. Poleg tega je letošnje predvolilno dogajanje – dva poskusa atentata na Trumpa, umik predsednika Bidna – zgodovinsko in zato že mesece v središču pozornosti. In tako bo do 5. novembra, verjetno pa tudi še nekaj časa po volilnem dnevu.
