Triindvajsetega februarja se je na male ekrane vrnil najbolj znani štajerski detektiv Vrenko. Ta bo tokrat moral raziskati niz umorov nekdanjih sošolcev, ki so se zvrstili na mariborski Kalvariji po praznovanju tridesete obletnice mature. Primer postane delikaten, ko glavni osumljenec postane perspektiven politik, ki se mu obeta celo premierski položaj. Vrenku bosta pri primerih tudi tokrat pomagala kriminalistična kolega Lovro Zafred in Lotos Šparovec, novo sezono pa bo med drugim popestrila Iva Krajnc Bagola.
Dario, kako je bilo znova obleči usnjeni jopič?
Mnogo enostavneje kot v prvi sezoni. Ekipa se je po dveh sezonah dobro spoznala. V veselje mi je ponovno sodelovati z RTV Slovenija.
Iva, kako pa je bilo vam stopiti v čevlje igralke Vesne Potočnik?
Vloga Vesne mi je predstavljala izziv, saj mi je po eni strani tako blizu; tudi ona je namreč poklicna igralka, po drugi strani pa je moje popolno nasprotje. Preplet teh dveh polov se mi je zdel neverjetno zanimiv in navdihujoč. Nevarnost in nežnost, nedolžnost na drugi strani. Nemir in notranja bolečina, ki sta njeni osnovni vodili, sta mi s pomočjo režiserja Slobodana Maksimovića in kolegov soigralcev postali popolnoma jasni. In da ne bom samo resna, bilo je tudi zabavno in napeto. (smeh)
Po čem si bosta najbolj zapomnila snemanje?
Dario: Tokrat smo posneli samo dve nadaljevanki in je bilo neprimerno lažje.
Iva: Meni so zelo ostala v spominu nočna snemanja, ki so predstavljala kar velik izziv igralski koncentraciji. S kolegi smo si čas med posamičnimi scenami krajšali tako s humorjem kot z natančno pozornostjo. Na koncu pa po posnetem utrujeni omahnili v posteljo.
Obe sezoni serije imata status najbolje gledane domače nadaljevanke v tem tisočletju. Sta zato bolj na trnih, kako bodo gledalci sprejeli tretjo sezono?
Dario: Ne, nisem. Prepričan sem in tudi podatki govorijo o tem, da so gledalci zelo dobro sprejeli serijo, in nobenega razloga ni, da tako ne bi bilo tudi tokrat.
Iva: Jaz se v nadaljevanki pojavim prvič, tako da, iskreno, o tem nisem razmišljala, me pa veseli, da je serija tako uspešna in jo imajo gledalci radi. Prav tako sem vesela štajerskega narečja, saj v njem že dolgo nisem igrala.
V čem je po vajinem mnenju čar detektivskih serij? Jih tudi vidva rada gledata?
Dario: Jaz ne, moja soproga pa ta žanr zelo dobro pozna. Tako je ona moj najstrožji kritik in hkrati največja oboževalka.
Iva: Jaz sem kar velika oboževalka dobrih kriminalk. Rada jih snemam in rada jih gledam.
Menita, da bi bila uspešna pri reševanju kaznivih dejanj?
Iva: O, ja. Glede na število prebranih kriminalk, zagotovo. (smeh)
Dario: Enkrat v življenju sem se – ne vem, zakaj – lotil polaganja keramičnih ploščic. Tako dobro sem odigral keramičarja, da so bile ploščice izjemno položene. Še danes so namreč na svojem mestu. Tako približno bi bilo s streho, pa tako je tudi z reševanjem umorov.
Koliko vam v vsakodnevnem življenju pridejo prav igralske veščine?
Iva: Kaj pa vem, mogoče mi je igralski poklic izostril čut predvidevanja, zato v kakšni nepredvidljivi situaciji hitreje improviziram, to je pa verjetno tudi vse. V vsakodnevnem življenju si predvsem prizadevam biti samo to, kar sem; jaz, brez maske.
Katera od veščin vama najbolj prav pride v družinskem življenju?
Dario: Najboljši sem v pripovedovanju pravljic za lahko noč. Edina napaka je v tem, da po pravljici nihče ne more zaspati še približno dve uri in pol.
Iva: Meni pa gotovo veščina opravljanja več stvari hkrati. V današnjem tempu, ko istočasno kuham, Sofii narekujem besedilo za šolo in razmišljam, kaj zvečer igram, to veščino v popolnosti izkoristim.
