Nedeljsko popoldne, ki se na TV SLO 1 vrača ta teden ob 17.15, se bo vsak teden začelo z novo kuharsko oddajo Okusi 2 generacij, ki bo združila bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. V oddaji se bosta oče Primož Dolničar in njegov sin Gaber podala na okusno popotovanje, polno kulinaričnih zgodb in skrivnosti. Nekaj pa nam jih je Primož razkril že zdaj.
Kdo vas je navdušil nad kuhanjem?
Kaj pa vem. Ne morem reči, da mama, ker se mi je v Gabrovih letih, ko sem moral doma skuhati krompir, da je lahko mama, ko se je vrnila iz službe, dokončala kosilo, to početje upiralo. Bolj verjetno je, da me je kuhanje zamikalo nekaj let pozneje, ko sem se s tem začel postavljati pred dekleti. Zares pa me je v kuharijo potegnilo, ko smo za nacionalko začeli, takrat je bila oddaja Nekega lepega popoldneva, pripravljati oddajo Coolinarika, ki je bolj kot na kuhanju temeljila na zabavnih zgodbah. In ker sem kmalu dojel, da zgodbe niso bile dovolj – in moram priznati, da me je bilo tudi malo sram, ker ne znam kuhati –, sem se nemudoma začel učiti kuharske osnove. Kuharija me je nato preplavila in potegnila vase. Od takrat kuhinja predstavlja velik del mojega življenja in v njej najdem strast ter kanček ljubezni. Saj veste: ljubezen gre skozi želodec.
Kdaj se vam je pri pripravi jedi pridružil sin Gaber? Se vam je samoiniciativno ali na vašo pobudo?
Ko je bil pri meni v studiu in je opazoval prijatelja Ernesta, kako pripravlja suši. To ga je tako navdušilo, da se ga od takrat težko znebim v kuhinji.
Povabi kdaj Gaber tudi svoje prijatelje in kuhajo skupaj?
Skoraj vsak vikend, ko sva sama doma, povabi prijatelje, da skupaj kuhajo. Jaz se takrat umaknem iz studia oziroma hiše, tako da lahko najstniki uživajo v kuhariji. Pospravljam za njimi seveda jaz.
Je kdaj vas presenetil s kakšnim obrokom?
O, ja, večkrat me pokliče, še posebej ko sem še imel mizarsko delavnico, me je dostikrat presenetil. Sredi mojega dela je prišel pome in me povabil na kosilo. Čakala me je čudovita rižota s kurkumo.
Kaj se v zadnjem času pri vaju doma najpogosteje znajde v vajinih loncih oziroma na krožnikih?
Vse sorte, suši je še vedno na meniju, ga pa zdaj vleče v pikantne stvari, tako da se tudi jaz navajam na njih. Pozimi pa oba obožujeva jedi na žlico.
Kje dobita sestavine za jedi? Pridelata kaj hrane tudi sama?
Kupujeva na koseški tržnici, veliko uporabljava divjo hrano, ki jo sama nabereva – kostanj, gobe, čemaž …, v zadnjem času pa pridelava tudi veliko sadja, saj sem pred leti kupil manjšo kmetijo s sadovnjaki.
Kako se običajno dogovorita, kaj bosta jedla?
Čisto preprosto. Eden od naju da predlog, potem pa se hitro uskladiva in akcija.
Na kakšen način si razdelita delo?
Če kuhava skupaj, Gaber prevzame meso, jaz pa zelenjavo. Posodo v stroj pospravim jaz, on pa iz stroja.
Kako drugače je kuhati pred kamerami?
Zelo drugače. Pred kamero moraš vsako stvar ponavljati zaradi različnih kotov snemanja in napak, ki se zgodijo, moraš si, čeprav gre za spontan tekst, le tega zapomniti, da ga lahko ponoviš, paziti, da se, medtem ko se menja kader, hrana ne zasmodi ... Milijon stvari je, na katere moraš paziti, in še to je, česar se gledalci ne zavedajo, potrošimo štirikrat več sestavin kot za navadno kosilo. Vse to zaradi ponavljanja in kadriranj. Skratka, zanimivo. Pa še preklinjati ne smeš, če se kaj zasmodi.
Na kakšen način sestavljata jedilnike za oddajo?
Malo sva odvisna od sezone, malo od navdiha, na koncu pa še sponzorji pritaknejo svoj lonček. In potem v okviru tega sestaviva jedilnik. Se pa drživa tega, da ostaja priprava hrane karseda enostavna.
Skuhano hrano potem tudi pojesta?
Pa ne samo midva, vsa ekipa in včasih tudi kakšen mimoidoči sosed, ki je pokukal v studio.
Na kakšne načine še skrbita za to, da čim manj hrane roma v koš?
Če hrana ostane in je primerna za zmrzovanje, jo porcijsko zamrzneva, drugače pa ostanke naslednji dan pojemo v krogu družine ali povabim prijatelje in sosede. Nikakor je ne zavržemo. Včasih imam dostavo na dom. Paziva tudi pri nakupih, da ne kupujeva preveč, oziroma če že, stvari, ki zdržijo dalj časa, na primer sadje spremenimo v marmelade ali zavitke, skuto, če ostane, v štruklje in jih zamrzneva, kruh v drobtine …
