Še dobro, da je usoda primorski poprock skupini Zmelkoow namenila še nekaj časa in da se njihove črnoglede napovedi o koncu sveta niso uresničile. Se je pa zato uresničila njihova klubska turneja Še dobro. In to tako dobro, da so pred tem v orbito izstrelili nov singel Še dobro, ki so ga pospremili na pot z dobrim videospotom. Še dobro, da se dobro držijo, kajne? Kaj vse še bo (in je) dobro, pa je za Stop spregovoril Goga Sedmak.
Na glasbeni sceni ste že 30 let. Kako se danes spominjate začetkov?
Slabo. Spomin nam peša, pa že v startu ni bil ne vem kaj … Vem, da je bila takrat osnovna motivacija: »Stari, če igraš v bendu, prideš zastonj na koncert in še pijača v zaodrju je brezplačna.« Skratka, tega smo se lotevali zrelo in premišljeno. (smeh) Takrat smo kar močno prezirali takratno vodilno slovensko sceno in smo iz nje črpali veliko »negativnega« navdiha.
Kateri umetniki ali skupine so najbolj vplivali na vašo glasbeno pot, če sploh?
Seveda sta naš glasbeni okus in slog vsaj delno rezultat tistega, kar smo preposlušali kot mulci, nekega močnega idola pa nismo imeli oziroma je imel vsak član benda svoj nabor favoritov. Mene so najbrž najbolj zaznamovali Beatli in Nirvana, če bi že moral koga izbrati.
Kako pa ste se glasbeno spreminjali skozi vsa ta leta ustvarjanja?
Nismo se prav veliko spremenili. V tem pogledu smo pravzaprav precej konservativni – delamo sredinski poprock, ki nam je bil in nam še vedno je všeč in ga znamo izvajati. Pa ne nazadnje je to tudi forma, v kateri se da veliko povedati. Je pa tudi res, da je na tem igrišču vedno gneča. Občasno si malo popestrimo življenje s kakšno eskapado v psihadeliko, barok, kvazijazz, ampak če primerjam komade, ki jih delamo zdaj, in tiste, ki smo jih delali v srednji šoli, ni prav velike razlike.
Kateri dogodek ali pa skladba vas je v tem času najbolj zaznamovala?
Prelomnega dogodka, ki bi nas zaznamoval, nismo imeli, vedno smo delovali počasi, leno, na dolgi rok, upajoč, da bo kdo opazil, kakšni carji smo. Če dovolj dolgo vztrajaš, se stvari postavijo na mesto in mislim, da pri nas so se … Glede skladbe bi mogoče rekel Bit – s tem komadom smo nekako prišli na radarje tudi v krajih, pri urednikih in med segmenti poslušalcev, za katere smo bili pred tem preveč »žagaški« in »zajebantski«.
Kaj je ključno za vašo glasbeno dolgoživost?
Všeč nam je, kar delamo, in nikoli nismo imeli prevelikih ambicij. Že preden smo prišli v javnost, smo uživali v igranju sami zase na vajah in najbrž bomo to z veseljem počeli še po koncu kariere kot trupla. (smeh) Malo si tudi domišljamo, da smo pač dobri in dovolj drugačni, da nas določen del populacije rad posluša.
Kako pa ste ohranjali svežino in navdih pri skladbah?
S telovadbo, sadnimi sokovi in kremicami za regeneracijo in osvežitev … haha. Od nekdaj in še vedno smo precej otročji, tako da z lahkoto izbrskamo v sebi kakšno pobalinskost, ki je potlačena in skrita za plastmi resnosti in odgovornosti. Menda se s staranjem na neki točki razvoj itak obrne nazaj, tako da računamo, da bomo v prihodnje spet postali pankerji, ki kričijo na tri akorde.
Kakšno vlogo imajo pri vašem delu in ustvarjanju glasbe oboževalci?
Pišejo nam tekste in glasbo, mi pa jim plačamo prek študentskega servisa. Boljše plačamo 12 evrov na uro, slabše pa po postavki za natakarje.
Kako pa ohranjate harmonijo in sodelovanje med člani skupine v tako dolgem obdobju?
Ne vem, ali smo imeli srečo ali smo si jo z modrostjo in skupnim delovanjem samo skovali, ampak zbrani smo še kar skulirani karakterji, ki se jim ne da prepirati. Imamo precej podobne ali pa vsaj kompatibilne poglede na svet in glasbo, tako da nam posebnega truda v ohranjanje harmonije ni treba vlagati.
29. februarja ste izdali videospot za pesem Še dobro. Mar to pomeni, da boste znova čakali na naslednji 29. februar?
Za izdajo naslednjega singla oziroma videa? Nikakor ne! Imamo že kar nekaj stvari v različnih fazah snemanja in miksanja, tako da računam, da bo naslednji komad zunaj poleti. 29. februar smo za izid pesmi Še dobro izbrali zato, ker smo želeli izdati pesem še pred meteorološko pomladjo in smo s snemanjem videa nekoliko zamujali. Še dobro, da nam je usoda namenila prestopno leto in smo se tako zgledno držali načrta.
Bodo pa mnogo prej vaši koncerti. Kakor slišim, jih bo v prihajajočih pomladnih dnevih kar nekaj?
Tako je, s pomladjo se bomo razcveteli kot rožice. Z izdajo singla smo namreč startali tudi turnejo Še dobro, ki se je začela 9. marca v Trbovljah, potem smo 16. 3. v Mariboru na Štuku, zatem v Škofji Loki, Orto baru, na Mostovni itd.
Kako bi sploh opisali novo skladbo Še dobro? Kaj opisuje in komu je namenjena?
Kot se za veliko umetnino spodobi, je skladba večplastna. Malo je skoraj ljubezenska, malo okoljsko ozaveščajoča, rdeča nit pa je, da je včasih tudi v (vsaj navidezni) nesreči dobro prepoznati priložnost. Recimo, zgorela mi je hiša, klin'c, ni druge, kot da grem s frendi na pivo. Ali pa: plešast sem pri tridesetih, še dobro, da bom do osemdesetega za frizerja prišparal 20 tisoč evrov …
Kako vidite prihodnost svoje glasbene poti in kaj bi si želeli doseči v prihodnjih letih?
Glede na to, da smo lepi, mladi, ambiciozni in perspektivni, mislim, da bo šla naša glasbena pot samo še navzgor in naravnost v Hollywood. (smeh) Šalo na stran, že najbolj bazičen ekonometrični model bi pokazal, da je v prihodnje pričakovati razmeroma konstantno divergentno delovanje benda v približno istih tirnicah kot doslej. Upoštevajoč, da se znamo izgubiti tudi na lastnem dvorišču.
Kaj pa bi svetovali mladim glasbenikom, ki si prizadevajo za uspeh in dolgoročno prisotnost v glasbeni industriji?
Pozorno proučite naše delovanje in delajte vse obrnjeno. Pa našega menedžerja poskusite prepričati, da vas vzame začne zastopati.
