Jernej Kogovšek je zaslovel s filmom Čefurji raus!, za katerega je dobil tudi viktorja. Od takrat naprej je postal nepogrešljiv del naše gledališke, filmske in televizijske srenje. Trenutno ga lahko na odrskih deskah spremljamo v predstavah Špas teatra Večerja bedakov in Avdicija, v seriji Ja, Chef! na platformi VOYO navdušuje v vlogi slaščičarskega polboga Lovra, na TV Slovenija pa v skečih mladinske oddaje Osvežilna fronta ter v drugi sezoni nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja, v kateri je kot pomočnik policijskega inšpektorja Černigoja »nadomestil« Aljaža Jovanovića.
Ste si kdaj predstavljali, da boste tudi vi del nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja?
Nikoli si nisem sploh mislil, da bo še kdaj prišla kakšna sezona Kajzerja, kaj šele, da bi se v tej prelomni seriji tudi sam pojavil.
Ste si jo pred tem pogledali, da bi videli, kako je to vlogo odigral Aljaž Jovanović?
Nanizanko sem si ogledal, še preden sem dobil povabilo, sicer sem se deset let kasneje, ko me je poklical Peter (Bratuša, soscenarist in režiser serije – op. a.), kar stežka spominjal vseh delov (ker vseh takrat tudi nisem videl). Sem jih pa potem šel še enkrat pogledat, pa ne zato, da bi videl, kako je odigral Aljaž (ki je za moje pojme bolje opravil svojo vlogo).
Kako pa so vas sprejeli soigralci? Ste se počutili kot novinec v ekipi ali so vas takoj vzeli za svojega?
Na srečo so me dobro sprejeli. Igralci se v Kajzerju (razen nekaj glavnih likov) precej menjajo, zato je bilo tudi meni lažje.
Kaj menite, kako pa bi se vi odrezali kot inšpektor?
Sliši se zanimivo, vprašanje pa je, ali bi me kdo jemal resno.
Bi bili tudi vi tako tolerantni do šefa?
Do takšnega šefa, kot je Černigoj? Definitivno, vzbuja strah in spoštovanje. Ah, to bi lahko povedal v eni besedi, gotovo obstaja …
Je pa Černigoj veliko bolj prijazen od Ljubomirja Bohinca, ki ste ga imeli v seriji Ja, Chef! Kaj bi naredili, če bi imeli takšnega?
Huh, bi moral imeti na sebi konstantno neprebojni jopič, metki bi leteli vsepovprek.
Pogrešate kaj kuhinjo in soigralce iz te serije? Se je bilo težko posloviti po vseh teh letih?
Seveda pogrešam, vse od naštetega. Po tako dolgem snemanju se ti zgodi marsikaj in marsikdo. Slovo je bilo težko, a lepo.
Kolikokrat pa si doma nataknete predpasnik in kaj večinoma nastane takrat?
Na žalost premalokrat, me velikokrat lenoba premaga. Ko pa zavihtim kuhalnico, pa ni da ni: jajca na oko, umešana jajca, trdo kuhano jajce, mehko kuhano jajce, dve jajci na oko, jajce na oko s poprom … skratka - divje.
Divje smešni pa ste tudi v predstavah Špas teatra Večerja bedakov in Avdicija, tudi v njiju pa igrate nerodna, komična lika. Ti so vam očitno usojeni. Si želite kdaj biti ljubimec ali junak tipa James Bond?
Usoda je očitno hotela tako. Pa tudi, ne bi mi bilo zanimivo igrati junaka tipa James Bond, ko sem pa že tako v resničnem življenju skoraj isti.
Kaj pa si želite, da bi vam in nam prineslo leto 2024?
Zdaj pozimi mi zelo prija sneg, pomladi bi si želel, da preživijo cvetovi češnje, poleti, da bi ne bilo preveč vročinskih valov, in jeseni, da bo listje karseda lepo obarvano.
