Avgusta lani so Dan D v Portorožu premierno izvedli skladbo Magično, ki naj bi bila prvi singel prihajajoče plošče, saj je požela največ odobravanja med tistimi, ki so slišali demo posnetke za ploščo Ure letenja za ekstravagantne ptice, ki je izšla osem mesecev pozneje. Bojda je le dober odziv na posnetek, objavljen na straneh YouTube, botroval uvrstitvi skladbe na album.
Verjetno ni bolj nazornega primera, kako počasi in filigransko je nastajala plošča, saj je uradno objavljena verzija radikalno drugačna od portoroške, ki je bila že takrat drugačna od čisto prve različice. Nepričakovani uspeh in odkritje Dan D po albumu Katere barve je tvoj dan?, izdanem pred petimi leti, je po eni strani dvignil pričakovanja za novo ploščo, po drugi pa pustil dovolj manevrskega prostora za stvaritev plošče, ki bo dokončna izjava novomeške skupine. Tokac je svoj pogled na svet (Google me je satiričen komentar na internetni svet, Moj problem simpatično opravičilo za lastno neprilagojenost) ovil v bogato glasbeno opremo, ki jadra med ambientalnimi pejsaži (Magično) in lepljivo skupinsko improvizacijo (Halo), se stiska v mehanski minimalizem (Sirena) ali se poslušalcem na ljubo ovija v škotski melos z glasno ritmično podlago, ob kateri zveni predelan motiv ponarodele Ko rožice cvetijo. Zdaj že obvezni hrvaški komad je tokrat Put slonova, posvetilo enako mislečim dušam nekdanje Juge, kjer so politične igre simbolizirane s črno-belo šahovnico, preden se bodo na jesen življenja vsi podali na pot slonov, ki vedno izbirajo skupinsko zadnje počivališče. "Stara pesem, druge note," pravijo v Tiho. Dan D res niso odkrili Amerike, so pa s producentoma Žaretom Pakom in Fabiem Trentinijem ustvarili album, ki bo dolgo zorel v zavesti poslušalstva.
Kif Kif
